Viva park sestavlja deset na prvi pogled popolnoma enakih hiš. Vse so enakih dimenzij, enaka je tudi notranja razporeditev prostorov, vsaka ima vhodna vrata in eno okno. V prostor so umeščene tako, da so vse enako osončene, tako da imajo enake klimatske pogoje. 

Hiše pa se razlikujejo po materialih, iz katerih je grajena konstrukcija, vrsti toplotne izolacije, ter po materialih, iz katerih so narejeni notranji ometi. 

Meritve, ki jih izvajajo v hišah, so popolnoma avtomatizirane, zbirajo se na kontrolnem zbirniku, zbiranje podatkov, ki je popolnoma anonimno, pa poteka v devetih kategorijah pod različno simuliranimi pogoji. 

Foto: arhiv Viva park Viva park  
Pridobljeni podatki se pošljejo zunanjim partnerjem, tehnični univerzi v Pinkafeldu, avstrijskemu inštitutu za zdravo in ekološko gradbeništvo ter medicinski fakulteti na Dunaju, ki jih analizirajo in ocenijo. Ocenjujejo tudi njihov vpliv na zdravje in bivalno udobje. 

Merijo prihranek energije, akumulacija toplote, nihanje temperatur, sezonska nihanja, absorbcijske lastnosti in paroprepustnost gradbenega materiala. Pomembna kategorija je merjenje kakovosti zraka v notranjih prostorih, v okviru česar spremljajo notranjo klimo, zračne ione, hlapne organske snovi, hrup in vonj. Analizirajo tudi alergijske reakcije, utrujenost, stres in kakovost spanja.  

Notranja klima pozimi in poleti

Povzemamo že objavljene izsledke o notranji klimi poleti in pozimi. Zanimalo jih je, kako se hiše odzivajo ob visokih poletnih temperaturah, kaj se zgodi z notranjo temperaturo, če v njih za 48 ur prekinejo ogrevanje, in kako na relativno vlažnost v notranjih prostorih vplivajo različni gradbeni materiali. 

Splošna ugotovitev je, da so pri vseh meritvah so najboljše rezultate izkazovale stavbe z masivnimi zidovi in dobro toplotno izolacijo na zunanji strani. Masivni materiali, kot so beton, opeka, les z visoko gostoto najbolje shranjujejo energijo in uravnavajo kratkotrajna temperaturna nihanja. Tako pozimi kot poleti.

Občutek temperature v notranjem prostoru določata temperatura zraka in temperatura površine, zato so obe merili in analizirali v različnih letnih časih. Manjše nihanje pomeni bolj uravnoteženo temperaturo v bivalnem prostoru.

Temperaturna nihanja in pregrevanje poleti

Na površinah sten so bila nihanja temperature najnižja v betonskih hišah, sledijo opečne in masivne lesene hiše, večja so bila nihanja v montažnih hišah (vse so toplotno izolirane), največji razpon nihanj pa so izmerili v opečni hiši brez toplotne izolacije.  
Pri meritvah temperature zraka v hišah pa so rezultati pokazali, da kljub visokim zunanjim temperaturam (do 36°C), v betonskih in opečnih hišah s toplotno izolacijo niso povzpele nad 26°C, v masivni leseni hiši s toplotno izolacijo se je povzpela na 28°C, v montažni na 29°C in v neizolirani opečni hiši na 30°C.

Po dveh dneh brez ogrevanja

Test z dvodnevno ustavitvijo ogrevanja, ko je bila zunanja temperatura minus 12°C, notranja pa 21°C, pa je dal naslednje rezultate. Toplotno izolirane betonske in opečne hiše (25 cm) so zadržale temperaturo od 15 do 17°C, v hiši iz masivnega lesa in hiši iz opeke, polnjene z mineralno volno s skupno debelino 50 cm, ter montažni leseni hiši je bila po dveh dneh sobna temperatura od 11 do 13°C. V neizolirani opečni hiši pa je padla na zgolj 4°C, temperatura stene na notranji strani pa na eno stopinjo Celzija.

Ugotovili so tudi, da mineralni, paroprepustni ometi na apneni osnovi delujejo kot blažilec za odvečno vlago. Ta lastnost zagotavlja stalno optimalno raven vlage in zdravo notranjo klimo. Toplotna izolacija ima pozitiven vpliv na zračno vlažnost. Pri slabši izolaciji je treba toplotne izgube nadomestiti z dodatnim ogrevanjem, rezultat pa je suh notranji zrak.

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.