Vlada ima na mizi tri velike energetske projekte, ki čakajo, da jih uvrsti v veljavni načrt razvojnih programov 2026-2029, s tem pa tudi na prejem sredstev iz naslova sklada za modernizacijo za obdobje 2026-2030. Gre za tri večje naložbe v sončne elektrarne, ki jih je na podlagi povabila k predložitvi vlog v okviru sheme OVE iz julija lani, decembra izbralo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Na listo A, kar pomeni, da so to prednostni projekti, ki izpolnjujejo vse pogoje za ugotavljanje upravičenosti in sledijo vsem kriterijem, so se uvrstile sončna elektrarna Kanalski vrh, sončna elektrarna Zlatoličje Formin in sončna elektrarna na odlagališču odpadkov Pobrežje.

Skupna moč treh sončnih elektrarn bo približno 39,2 MW, proizvedle naj bi približno 43.100 MWh električne energije, skupna naložbena vrednost je dobrih 45 milijonov evrov, od tega naj bi iz sklada za modernizacijo dobili 18,3 milijona evrov oziroma 40 odstotkov.

Sončna elektrarna Kanalski vrh

Postavitev sončne elektrarne Kanalski vrh "za investitorja Soške elektrarne Nova Gorica predstavlja možnost dodatnega izkoriščanja naravnih potencialov na področju obnovljivih virov, na razvojno tehničnem področju pa možnost planiranja, projektiranja, izgradnje, vzdrževanja in upravljanja sončnih elektrarn, ter uporabe proizvedene sončne energije za potrebe na področju fleksibilnosti proizvodnje in omrežnih storitev z uporabo hranilnikov električne energije (voda v zgornjem akumulacijskem bazenu črpalne hidroelektrarne Avče in veriga hidroelektrarn na Soči)," so izbor utemeljili na ministrstvu.

Skupna inštalirana moč sončne elektrarne Kanalski vrh je 7,3 MW, predvidena letna proizvodnja pa 8.013 MWh električne energije. Skupna vrednost projekta znaša nekaj več kot 14,14 milijona evrov, od tega bo investitor iz sklada za modernizacijo dobil dobrih 5,9 milijona evrov, razliko pa bo zagotovil sam.

Sončna elektrarna Pobrežje

Še večja bo sončna elektrarna Pobrežje, njena nazivna moč bo do 10 MW, proizvedla pa naj bi približno 11.000 MWh električne energije. Skupna vrednost projekta je skoraj 9,6 milijona evrov, od tega bo malenkost manj kot štiri milijone evrov iz sklada za modernizacijo, drugo so sredstva investitorja.

"Namen investicije je neposredna prodaja in oddaja električne energije v omrežje, boljša izkoriščenost obnovljivega in cenovno ugodnega vira energije in povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov," navajajo v gradivu.

Sončna elektrarna naj bi bila postavljena na zahodnem in osrednjem delu območja zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov Pobrežje, vključno s pripadajočo tehnično opremo in priključki na omrežje.

Sončna elektrarna Zlatoličje Formin

Največja bo sončna elektrarna Zlatoličje Formin, njena inštalirano moč bo 21,92 MWh, povprečna letna proizvodnja električne energije pa 24.093 MWh. Predvidena je inštalacija 37.160 sončnih modulov na bregu kanala Formin in Zlatoličje. Naložba naj bi bila zaključena v začetku 2028, delovati pa naj bi začela marca istega leta.

"Povezovanje hidroenergetskih objektov s sončnimi elektrarnami predstavlja inovativen pristop k proizvodnji obnovljive energije, ki združuje prednosti obeh sistemov in s tem izboljšuje učinkovitost ter zanesljivost oskrbe z energijo," navajajo na ministrstvu.

Skupna vrednost projekta je skoraj 21,7 milijona evrov, od tega bo nekaj več kot 8,4 milijona evrov zagotovljenih iz sklada za modernizacijo.

Skupaj 300 milijonov evrov za OVE in omrežja

Sklad za modernizacijo je program Evropske unije, vzpostavljen za obdobje 2021-2030 za podporo naložbam v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v nekaterih državah članicah.

Financira se s prodajo pravic do emisije toplogrednih plinov na dražbi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami.

Slovenija je do sredstev sklada upravičena od leta 2024 naprej. Predvidoma pa naj bi iz tega naslova dobila več kot 300 milijonov evrov, odvisno od cene emisijskih kuponov. Sredstva pa se izplačujejo postopoma.

Slovenija ima v okviru črpanja sredstev Sklada za modernizacijo potrjeni dve shemi naložb, in sicer shemo OVE, ki pomeni proizvodnja energije iz obnovljivih virov energije – sončna in vetrna energija, ter shemo EE, ki je namenjena posodobitvi in razvoju prenosnega in distribucijskega električnega omrežja.

Do zdaj je Slovenija prejela dve izplačili. Za shemo OVE 29,5 milijona evrov in za shemo EE 19,7 milijona evrov.