V nadaljevanju preberite:

• Banka Slovenije zvišuje zneske minimalne kreditne sposobnosti.
• Preverili smo, kaj to pomeni v praksi in kdo bo na slabšem.
• Izračuni kažejo, da bodo družine za enake zneske kreditov po novem lahko plačale bistveno več.

Banka Slovenije (BS) je v začetku oktobra v javno posvetovanje dala predlog spremembe zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika (MKS). V njem predlaga, da se minimalni znesek, ki mora kreditojemalcu ostati po plačilu mesečne obveznosti kredita, iz zdajšnjih 745 evrov poviša na 840 evrov.

V BS ob tem dodajajo, da bo končna odločitev sprejeta po zaključku javnega posvetovanja in obravnavi prejetih odzivov, veljati pa naj bi začela 1. januarja 2027.

Po novem bi moralo kreditojemalcu ostati 840 evrov

Predlagana sprememba temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo 22. decembra 2025.

Minimalni življenjski stroški za leto 2025 znašajo 791 evra. Po prilagoditvi tega zneska za napovedano inflacijo v letih 2026 in 2027, ki znaša 3,6 oziroma 2,3 odstotka, dobimo znesek 838 evrov, b BS pa predlagajo, da se ta zaokroži na 840 evrov, kar pomeni, da se znesek minimalne kreditne sposobnosti poveča za 95 evrov.

Ob tem dodajmo, da banke pri izračunu kreditne sposobnosti ne upoštevajo zgolj navedenega zneska, temveč tudi zneske za otroke in druge vzdrževane družinske člane. Ti zneski so se spremenili poleti, in sicer velja, da se za otroka upošteva 299,38 evra, za druge vzdrževane družinske člane pa 289,24 evra. Pri enostarševski družini pa se za enega otroka upošteva znesek 390,72 evra.

Vsi navedeni zneski poleg minimalne kreditne sposobnosti dodatno znižujejo razpoložljiv dohodek, ki ga kreditojemalec lahko nameni za mesečni obrok plačila kredita.

Banka Slovenije pričakuje le majhen vpliv

Na BS sicer navajajo, da dvig za 95 evrov naj ne bi imel bistvenih učinkov oziroma bi to bilo "relativno zanemarljivo z vidika števila in deleža poslov, pri katerih potrošniki po spremembi ne bi bili kreditno sposobni".

Nekoliko večji učinek ocenjujejo, če "upoštevamo tudi posle, ki so bili pri znesku 745 odobreni, pri znesku 840 evrov pa ne bi bili odobreni oziroma bi bili odobreni v nižjem znesku".

Ob tem dodajajo, da je posle možno prilagoditi s podaljšanjem ročnosti ali zmanjšanjem zneska kredita.

Preverili smo, kaj napovedani dvig minimalne kreditne sposobnosti pomeni v praksi. Izhajali smo iz povprečne neto plače, po zadnjih podatkih za julij letos je ta znašala skoraj 1700 evrov, in različnih družinskih razmer.

Zneski, ki se upoštevajo pri izračunu kreditne sposobnosti:

• Minimalna kreditna sposobnost: zdaj 745 evrov, predlagana 840 evrov na osebo
• Vzdrževan otrok: 299,38 evra
• Vzdrževan otrok v dvostarševski družini, ko samo en starš najame kredit: 149,69 evra
• Vzdrževan otok v enostarševski družini: 390,72 evra
• Vzdrževani drugi družinski člani: 289,24 evra
• Razmerje DSTI: vsota mesečnih obrokov vseh kreditov (novega in obstoječih) ne sme preseči 50 odstotkov mesečnega neto dohodka

Pri 1700 evrih plače samski spremembe ne bo občutil

Pri samskih osebah in parih brez otrok smo ugotovili, da dvig na njihovo kreditno sposobnost pri plači 1700 evrov neto ne vpliva. V vsakem primeru lahko samska oseba brez otrok ali par na mesec odplačuje največ polovico svojih prihodkov, torej v primeru plače 1700 evrov, 850 evrov. Kar pa je več od zdaj veljavnega in predlaganega zneska.  Tako veleva eno od določil, in sicer razmerje DSTI, po katerem vsota mesečnih obrokov vseh kreditov (novega in obstoječih) ne sme preseči 50 odstotkov mesečnega neto dohodka, ki ga mora banka prav tako upoštevati.

Enak kredit? Namesto 20 let bi ga odplačevala skoraj 26 let

Drugače pa nov predlagan znesek minimalne kreditne sposobnosti vpliva na družine z otroki.

Par z enim otrokom zdaj lahko za mesečno plačilo obroka stanovanjskega kredita lahko plača največ 1610 evrov. Pri tem smo upoštevali 3400 evrov mesečnih prihodkov, jih zmanjšali za 1490 evrov (2 x 745) in odšteli še 299,69 evra za enega otroka.

Par bi pri banki, upoštevajoč fiksno obrestno mero 3,9 odstotka, lahko dobil približno 268.000 kredita in ga odplačeval 20 let.

Po novem bo kreditna sposobnost para nižja za 190 evrov, torej bo znašala 1420 evrov, kar pomeni, da bo maksimalni znesek, ki bi mu ga banka odobrila na 20 let, približno 236.000 evrov. To pa je kar 32.000 evrov manj, kot bi mu odobrila zdaj.

Glede na prej omenjene navedbe BS se par lahko odloči za nižji znesek, lahko pa podaljša ročnost kredita. Izračunali smo, da bi par moral po novem 268.000 evrov kredita odplačevati namesto 240, kar 310 mesecev. A to še ni vse. Daljša odplačilna doba pomeni višjo obrestno mero in višje skupne stroške poplačila kredita, predvsem obresti. Za isti znesek kredita bi par po novem plačal kar 54.000 evrov več obresti.

Z dvema otrokoma razlika naraste na okoli 50.000 evrov

Na slabšem bo tudi par z dvema otrokoma. Če je zdaj njegova skupna največja kreditna sposobnost 1330 evrov, bo po novem padla na 1120 evrov. Namesto približno 218.000 evrov kredita bo po novem lahko par dobil približno 168.000 evrov kredita oziroma kar 50 tisoč evrov manj.

Če je zdaj 218.000 evrov kredita lahko odplačal v 240 mesecih, bo enak znesek po novem lahko odplačal v 330 mesecih in ga tako preplačal še za dodatnih 55.000 evrov.

Enostarševske družine lahko spremembo občutijo še močneje

Sprememba minimalne kreditne sposobnosti bo zelo vplivala na enostarševske družine. Izračun za enega starša z enim otrokom pokaže, da je ta zdaj za plačilo mesečnega obroka kredita lahko namenil največ 546 evrov, po novem pa se bo znesek znižal na 469.

Do zdaj je starš lahko dobil skoraj 94.000 evrov kredita in ga odplačal v 20 letih, po novem bo lahko dobil le še 78.000 evrov. Znesek 94.000 evrov bo po novem moral odplačevati kar 350 mesecev oziroma mesec manj kot 30 let. Ob tem bo zaradi daljše ročnosti kredit preplačal še za dodatnih 33.000 evrov.

95 evrov se pri dolgoročnem kreditu spremeni v tisoče evrov

Izračuni kažejo, da vpliv 95 evrov, za kolikor se poviša znesek minimalne kreditne sposobnosti, ne bo imela tako majhnih vplivov. Če že ne na število kreditno sposobnih, pa bo zagotovo pri marsikaterem kreditojemalcu vplival na to, da bo želeni znesek moral odplačevati dlje, kar precej poveča stroške za obresti.

Ob tem velja še enkrat poudariti, da smo v vseh primerih upoštevali neto plačo 1700 evrov in obrestno mero 3,9 odstotka, ki jo oglašuje ena od bank, pri čemer smo za izračune uporabili njihov spletni kalkulator stanovanjskih kreditov, ki omogoča tako izračun glede na skupni znesek kredita, kot glede na mesečni znesek. Izračuni so informativni, spremenijo pa se z vsako spremembo neto plače in spremembo obrestne mere.