Stanovanja so se podražila za skoraj 115 odstotkov, plače pa ...

Foto: Anže Petkovšek
Foto: Anže Petkovšek
Stanovanjska dostopnost v Sloveniji postaja vse večji problem tudi za gospodinjstva s povprečnimi dohodki, obenem pa srednji sloj pri iskanju stanovanjskih rešitev ostaja zapostavljen.
Oglej si celoten članek

Stanovanjska problematika v Sloveniji ne zadeva več samo socialno najšibkejših, do lastnega stanovanja vse težje pride namreč tudi srednji sloj, ocenjuje Gašper Skalar iz Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Meni tudi, da je srednji sloj postal precej zapostavljen. Podatki medtem kažejo, kako velik je razkorak med rastjo plač in cenami nepremičnin, strokovnjak pa opozarja, da bi morali poleg javnih najemnih stanovanj razvijati tudi dostopna stanovanja za nakup.

Cene stanovanj v Sloveniji so v obdobju med letoma 2015 in 2025 zrasle skoraj dvakrat toliko kot v povprečju Evropske unije. Podobno je pri najemninah, je poudaril Skalar na 37. posvetu Poslovanja z nepremičninami. Po podatkih Finančne uprave RS so se dejanske najemnine v tem obdobju zvišale za 74 odstotkov, pri čemer Skalar opozarja, da so lahko v resnici še višje, saj niso prijavljene vse najemne pogodbe.

Medtem ko so povprečne neto plače v istem obdobju zrasle za slabih 60 odstotkov, so cene stanovanj in najemnin rasle bistveno hitreje. Posledično lahko danes za plačo kupimo skoraj 20 odstotkov manj kot leta 2015. V Evropski uniji je ta razlika slabih pet odstotkov.

Foto: Vir: Eurostat, SURS rast plač in cen Še bolj zgovoren je podatek o tem, kakšno stanovanje si lahko privošči gospodinjstvo s povprečnim dohodkom. Če bi za odplačevanje ugodnega dolgoročnega stanovanjskega posojila namenili 30 odstotkov svojih prihodkov, bi si lahko v Sloveniji kupili 57 kvadratnih metrov veliko stanovanje, v Ljubljani pa veliko le 39 kvadratnih metrov.

To po Skalarjevi oceni kaže, da je dostopnost stanovanj resen problem tudi za gospodinjstva s povprečnimi dohodki.

Foto: Vir: Evropska komisija dosegljiva površina nakup Skoraj petina najemnikov za stanovanje nameni več kot 40 odstotkov prihodkov

Slika je še posebej zaskrbljujoča pri tistih, ki živijo v tržnih najemnih stanovanjih. Slovenija ima namreč razmeroma visok delež lastnikov nepremičnin, saj približno 75 odstotkov prebivalcev živi v lastnih stanovanjih. To po Skalarjevih besedah precej popači splošno sliko stanovanjske dostopnosti.

Na ravni celotnega prebivalstva je delež gospodinjstev, ki za reševanje stanovanjskega vprašanja namenjajo več kot 40 odstotkov svojih prihodkov, 3,5 odstotka. Pri najemnikih v tržnem najemu pa je položaj precej drugačen.

Foto: Saša Despot bloki Skoraj 20 odstotkov jih namreč za najemnino in stroške nameni več kot 40 odstotkov dohodkov gospodinjstva. "Ta problem je kar akuten," je opozoril Skalar.

Ob tem je navedel še oceno Evropske unije, po kateri bo v Sloveniji do leta 2035 primanjkljaj znašal približno 63.000 stanovanj glede na potrebe in predvideno gradnjo.

Rešitev niso samo neprofitna stanovanja

Slovenija je v zadnjih letih naredila več korakov pri zagotavljanju javnih najemnih stanovanj. Skalar je med drugim izpostavil spremembe stanovanjske zakonodaje, javno najemno shemo in zagotovitev 100 milijonov evrov letno za investicije v javna najemna stanovanja v prihodnjih desetih letih.

V zadnjih petih letih je bilo po njegovih navedbah zagotovljenih približno 2000 novih najemnih stanovanj, od tega okoli 1100 v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, preostala pa iz drugih virov financiranja.

A javni najem po njegovem mnenju ne odgovarja na vse potrebe. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi srednjemu sloju, ki do stanovanj na trgu vse težje dostopa. Skalar je poudaril, da dostopna stanovanja naslavljajo predvsem potrebe srednjega razreda.

Pri tem ne bi smeli razmišljati samo o dostopnem najemu, temveč tudi o dostopnem lastništvu. Kot je poudaril, obstajajo različni modeli, s katerimi bi lahko ljudem olajšali nakup stanovanja, ne da bi pri tem omogočali špekulacije in preprodajo z namenom ustvarjanja dobička.

Kako so se tega lotili v tujini?

Skalar je predstavil tudi nekaj primerov iz drugih evropskih držav. Avstrija ima na primer uveljavljen sistem stroškovnih najemnin, ki upoštevajo dejanske stroške gradnje, financiranja in vzdrževanja stanovanj. Poleg tega imajo organizacije, ki upravljajo stanovanjski fond, reguliran dobiček, ki ga lahko ponovno vlagajo v gradnjo.

Na Nizozemskem država stanovanjskim organizacijam zagotavlja poroštva, s čimer zmanjšuje tveganja za banke in jim omogoča ponujanje ugodnejših posojil. Danska ima poseben sklad, ki zbira sredstva in jih namenja financiranju prenov ter ohranjanju kakovosti stanovanjskega fonda.

Foto: Profimedia utrecht Zanimiva sta tudi primera Francije in Irske, kjer razvijajo modele dostopnega lastništva. V Franciji organizacija obdrži zemljišče, kupcu pa omogoči pridobitev lastništva stanovanja in dolgoročne pravice do uporabe zemljišča. Na Irskem pa kupcem pri nakupu pomagajo tudi z modelom deljenega lastništva, pri katerem del sredstev zagotovi država oziroma občina.

Skalar meni, da bi morali tudi v Sloveniji resno preučiti podobne možnosti. "Škoda je, da se regulira oziroma reducira samo na eno rešitev. Govorimo samo o dostopnih stanovanjih za najem. Koristno bi bilo, da se razmisli ali pa resno preuči tudi možnost dostopnih lastniških stanovanj," je poudaril.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.