Stanovanjska problematika v Sloveniji ne zadeva več samo socialno najšibkejših, do lastnega stanovanja vse težje pride namreč tudi srednji sloj, ocenjuje Gašper Skalar iz Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Meni tudi, da je srednji sloj postal precej zapostavljen. Podatki medtem kažejo, kako velik je razkorak med rastjo plač in cenami nepremičnin, strokovnjak pa opozarja, da bi morali poleg javnih najemnih stanovanj razvijati tudi dostopna stanovanja za nakup.
Cene stanovanj v Sloveniji so v obdobju med letoma 2015 in 2025 zrasle skoraj dvakrat toliko kot v povprečju Evropske unije. Podobno je pri najemninah, je poudaril Skalar na 37. posvetu Poslovanja z nepremičninami. Po podatkih Finančne uprave RS so se dejanske najemnine v tem obdobju zvišale za 74 odstotkov, pri čemer Skalar opozarja, da so lahko v resnici še višje, saj niso prijavljene vse najemne pogodbe.
Medtem ko so povprečne neto plače v istem obdobju zrasle za slabih 60 odstotkov, so cene stanovanj in najemnin rasle bistveno hitreje. Posledično lahko danes za plačo kupimo skoraj 20 odstotkov manj kot leta 2015. V Evropski uniji je ta razlika slabih pet odstotkov.
To po Skalarjevi oceni kaže, da je dostopnost stanovanj resen problem tudi za gospodinjstva s povprečnimi dohodki.
dosegljiva površina nakup
Skoraj petina najemnikov za stanovanje nameni več kot 40 odstotkov prihodkov
Slika je še posebej zaskrbljujoča pri tistih, ki živijo v tržnih najemnih stanovanjih. Slovenija ima namreč razmeroma visok delež lastnikov nepremičnin, saj približno 75 odstotkov prebivalcev živi v lastnih stanovanjih. To po Skalarjevih besedah precej popači splošno sliko stanovanjske dostopnosti.
Na ravni celotnega prebivalstva je delež gospodinjstev, ki za reševanje stanovanjskega vprašanja namenjajo več kot 40 odstotkov svojih prihodkov, 3,5 odstotka. Pri najemnikih v tržnem najemu pa je položaj precej drugačen.
Ob tem je navedel še oceno Evropske unije, po kateri bo v Sloveniji do leta 2035 primanjkljaj znašal približno 63.000 stanovanj glede na potrebe in predvideno gradnjo.
Rešitev niso samo neprofitna stanovanja
Slovenija je v zadnjih letih naredila več korakov pri zagotavljanju javnih najemnih stanovanj. Skalar je med drugim izpostavil spremembe stanovanjske zakonodaje, javno najemno shemo in zagotovitev 100 milijonov evrov letno za investicije v javna najemna stanovanja v prihodnjih desetih letih.
V zadnjih petih letih je bilo po njegovih navedbah zagotovljenih približno 2000 novih najemnih stanovanj, od tega okoli 1100 v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, preostala pa iz drugih virov financiranja.
A javni najem po njegovem mnenju ne odgovarja na vse potrebe. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi srednjemu sloju, ki do stanovanj na trgu vse težje dostopa. Skalar je poudaril, da dostopna stanovanja naslavljajo predvsem potrebe srednjega razreda.
Pri tem ne bi smeli razmišljati samo o dostopnem najemu, temveč tudi o dostopnem lastništvu. Kot je poudaril, obstajajo različni modeli, s katerimi bi lahko ljudem olajšali nakup stanovanja, ne da bi pri tem omogočali špekulacije in preprodajo z namenom ustvarjanja dobička.
Kako so se tega lotili v tujini?
Skalar je predstavil tudi nekaj primerov iz drugih evropskih držav. Avstrija ima na primer uveljavljen sistem stroškovnih najemnin, ki upoštevajo dejanske stroške gradnje, financiranja in vzdrževanja stanovanj. Poleg tega imajo organizacije, ki upravljajo stanovanjski fond, reguliran dobiček, ki ga lahko ponovno vlagajo v gradnjo.
Na Nizozemskem država stanovanjskim organizacijam zagotavlja poroštva, s čimer zmanjšuje tveganja za banke in jim omogoča ponujanje ugodnejših posojil. Danska ima poseben sklad, ki zbira sredstva in jih namenja financiranju prenov ter ohranjanju kakovosti stanovanjskega fonda.
Skalar meni, da bi morali tudi v Sloveniji resno preučiti podobne možnosti. "Škoda je, da se regulira oziroma reducira samo na eno rešitev. Govorimo samo o dostopnih stanovanjih za najem. Koristno bi bilo, da se razmisli ali pa resno preuči tudi možnost dostopnih lastniških stanovanj," je poudaril.