Po podatkih republiškega statističnega urada iz leta 2023 se največ gospodinjstev v Sloveniji ogreva z drvmi, in sicer 30 odstotkov gospodinjstev, sledijo plini (ZP in UPN) z 19 odstotki, na tretjem mestu so obnovljivi viri energije (14 %), sledita kurilno olje in daljinska toplota s po 12 odstotki, na repu pa sta električna energija ter peleti in sekanci s po šestimi odstotki. 

Drva ostajajo najcenejša

Glede na cene posameznih energentov lahko rečemo, da se 30 odstotkov gospodinjstev ogreva z najcenejšim virom, to je z drvmi. Šest odstotkov gospodinjstev, ki se ogrevajo neposredno z električno energijo, pa plačuje najvišjo ceno ogrevanja.

Razmerja med posameznimi najbolj razširjenimi energenti se tudi letos niso spremenila. Postavili smo jih na isti imenovalec, to je kilovatna ura, pri tem pa upoštevali tudi ceno koristne toplote in učinkovitost ogrevalne naprave ter potrdili, da je še vedno najcenejše ogrevanje z drvmi, pa četudi jih gospodinjstvo kuri v neučinkoviti peči s slabim, zgolj 65-odstotnim izkoristkom.

Foto: M. Ha. Sekanje drv, drva Sledi ogrevanje s toplotno črpalko, ki ni bistveno dražje od ogrevanja z drvmi. Lahko je celo cenejše, če drva kupimo pri trgovcih, ki jih prodajajo po precej višjih cenah, kot jih lahko kupimo pri lastnikih gozdov na podeželju. Cena prostorninskega metra se na podeželju giblje od 85 do 100 evrov, cene pri trgovcih pa se začnejo pri 115 evrih in sežejo celo do 135 evrov. V tem primeru ogrevanje z drvmi ni le dražje od ogrevanja s toplotno črpalko, temveč se po ceni približa ogrevanju s peleti, ki tako kot običajno zasedajo tretje mesto.

Sledi ogrevanje z zemeljskim plinom, še dražje je ogrevanje s kurilnim oljem, najdražje pa ogrevanje neposredno z elektriko, kamor lahko štejemo električne radiatorje, električno talno gretje, IR-panele, električne peči.

Strošek ogrevanja v različno izoliranih hišah

Izračunali smo tudi, kako cene posameznih energentov vplivajo na strošek ogrevanja v treh različno energijsko (ne)učinkovitih hišah z ogrevalno površino 150 kvadratnih metrov.

V sodobnih skorajničenergijskih hišah (SNES), kakršne morajo biti vse novogradnje, se stroški za ogrevanje gibljejo od manj kot 200 pa do dobrih 700 evrov na kurilno sezono. Ob tem smo predpostavili, da takšna hiša potrebuje 25 kWh toplote na kvadratni meter na leto, torej skupaj 3750 kWh.  Pri izračunu, koliko stane ogrevanje takšne hiše s toplotno črpalko zrak/voda, smo upoštevali, da je letna učinkovitost SCOP 4.

Foto: Profimedia toplotna črpalka Dodajmo, da izračuna za strošek ogrevanja s kotlom na drva, ki ima zgolj 65-odstotni izkoristek sploh nismo izračunali, saj v sodobnih hišah takšnih zastarelih kotlov ne najdemo. Strošek ogrevanja neposredno z električno energijo pa smo izračunali zgolj informativno, saj v sodobnih hišah to od letos ni več dovoljeno. Enako velja tudi za oljne kotle in kotle na zemeljski plin, ki jih v novogradnje in hiše, ki se jih rekonstruira na podlagi gradbenega dovoljenja, ni več dovoljeno vgrajevati. Še vedno pa se lahko vgradijo, če gre za zamenjavo obstoječega kotla.

Razlika tudi 2000 evrov

Bistveno višji kot v SNES, so stroški ogrevanja v povprečno izolirani hiši, kar pomeni, da je na fasadi in strehi le nekaj centimetrov toplotne izolacije, okna pa starejša dvoslojna. V tem primeru smo upoštevali, da je za ogrevanje hiše treba dovesti 15.000 kWh toplote. Razlika med ogrevanjem neposredno z električno energijo in ogrevanjem na drva je v takšni hiši več kot 2000 evrov na leto, če upoštevamo, da ima kotel na drva 90-odstotni izkoristek. Če ogrevanje na drva ali ogrevanje s toplotno črpalko primerjamo s stroški ogrevanja na kurilno olje, je razlika nekaj več kot 1000 evrov. 

Največje stroške ogrevanja plačujejo gospodinjstva v neizoliranih hišah, kje lahko potreba po toploti naraste čez 20.000 kilovatnih ur na leto. V izračunu smo upoštevali 22.000 kWh, zato se stroški začnejo pri skoraj 1100 evrih, kolikor stane ogrevanje z drvmi, ki jeh kupimo neposredno pri lastniku gozda. Če bi jih kupili pri trgovcu, bi bil letni strošek pri 90-odstotnem izkoristku kotla dobrih 1300 evrov, pri slabem, 65-odstotnem izkoristku pa že več kot 1800 evrov. Za ogrevanje s kurilnim oljem pa je treba plačati več kot 3000 evrov.

S prenovo do nižjih stroškov 

V slabo in neizoliranih hišah so stroški ogrevanja visoki, še posebej, če so viri toplote elektrika, kurilno olje in zemeljski plin, pa tudi peleti. Zato se splača razmisliti in predvsem na podlagi energetskega pregleda in svetovanja izračunati, koliko bi prihranili, če bi hišo energijsko prenovili, in v kolikšnem času bi se naložba povrnila, pri čemer pa čas lahko skrajšamo, če izkoristimo subvencije Eko sklada.

Kot vidimo se že razlike med delno in neizolirano hišo kar znatne, če bi stavbo bolj izdatno izolirali in zamenjali okna, pa bi bili prihranki še večji. Menjava ogrevalne naprave je na vrsti zadnja, saj jo bomo le tako lahko ustrezno dimenzionirali glede na nove, manjše potrebe po toploti.

Pri tako obsežni prenovi pa ne gre pozabiti na mehansko prezračevanje z rekuperacijo, saj bo hiša po prenovi veliko bolj zrakotesna, zaradi česar je v prostoru več vlage, končni rezultat pa je poleg slabega zraka še plesen. Izkušnje kažejo, da odpiranje oken v takšni hiši običajno ne zadostuje.

katarina.n.mal@styria-media.si