Gospodinjstva z najnižjimi dohodki namenijo velik del razpoložljivih sredstev za energijo v stanovanju - nadpovprečno velikega v primerjavi z drugimi članicami EU, je na posvetu o energetski revščini in kakovosti zraka v Ljubljani poudaril Tomislav Tkalec iz Focus društva za sonaraven razvoj, ki je dogodek pripravilo.
Eko sklad pokrije celotno naložbo
Problem energetske revščine naslavlja Eko sklad. Ta med drugim nudi 100-odstotno subvencijo socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območjih občin, ki imajo največje težave s trdimi delci PM10 v zraku.
Drugo možnost 100-odstotne subvencije lahko izkoristijo lastniki ali solastniki stanovanj v večstanovsnjskih stavbah, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Izkoristijo jo lahko pri nakup nove kurilne naprave na lesno biomaso, toplotne črpalke, plinskega kotla ali toplotne postaje v skupnih kurilnicah blokov, ali pa če se etažni lastniki odločijo za menjavo fasade ali strehe.
Pri Eko skladu deluje še en projekt za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, in sicer Zero. Upravičenci se lahko prek Zero obrazca prijavijo za brezplačen obisk energetskega svetovalca. Ta prinese tudi brezplačen komplet naprav za zmanjšanje rabe energije in vode, z uporabo katerih lahko gospodinjstvo mesečni račun zmanjša za do 10 evrov. Paket vključuje varčne sijalke, podaljške za elektriko s stikalom za izklop, varčevalne nastavke za pipo in prho, tesnila za okna. Poleg tega svetovalec pregleda stanovanje, opravi meritve in naredi izračune, na podlagi katerih tudi predlaga ukrepe za manjšo rabo energije in vode ter s tem tudi za manjše stroške. Predlaga pa tudi večje in zahtevnejše ukrepe, za katere lahko stanovalci dobijo že prej omenjeno 100-odstotno subvencijo.
Sredstev je dovolj, le izkoristiti jih je treba
Kot je poudarila Katarina Kafadar iz Eko sklada, je sredstev dovolj za vse naštete ukrepe, a se pojavlja težava pri razdeljevanju. Na eni strani je tu neosveščenost, na drugi pa problem dostopa do upravičencev - najrevnejši se tako včasih ne želijo izpostavljati pred sosedi, ne zaupajo v svojo zmožnost izpolnjevanja vlog ali pa enostavno ne zaupajo državi, včasih jih skrbi, da bo ta zasegla njihovo nepremičnino.
Tako so 100-odstotno subvencijo za menjave kurilnih naprav v blokih podelili le osmim občanom, šlo je za slabih 27.500 evrov. Za subvencijo za menjavo kurilnih naprav v hišah so prejeli 25 vlog, za 16 pozitivno rešenih vlog so namenili dobrih 70.000 evrov.
Več bi morali narediti centri za socialno delo
Podobno je naslavljanje upravičencev tudi problematični del projekta Zero, je dejala Irena Bolje Karlovšek z Eko sklada. Upravičenci se morajo prijaviti prek centra za socialno delo, ki lahko edini potrdi, da gre za prejemnika denarne pomoči ali varstvenega dodatka. Tu pa je videti velike razlike med angažmajem centrov, je opozorila govornica.
Medtem ko si Eko sklad želi izvesti 300 tovrstnih svetovalnih obiskov letno, jih je lani le 230, potem ko je prejel 243 prijavnic - upravičencev je sicer 70.000, je opozorila Karlovškova. Želijo si več sodelovanja centrov za socialno delo, do najrevnejših pa skušajo dostopati tudi prek drugih akterjev, kot so denimo Karitas in Rdeči križ ter upravniki večstanovanjskih stavb.
Najrevnejši za energijo porabijo že skoraj 18 odstotkov prihodkov
Izdatki najrevnejšega dela prebivalstva se ob tem glede na prihodke v zadnjih letih povečujejo, medtem ko pri preostalih delih prebivalstva ostajajo skoraj nespremenjeni, kažejo podatki. Gospodinjstva iz najnižjega kvintila po prihodkih so tako leta 2002 za energijo v stanovanju namenila 13,1 odstotka razpoložljivega prihodka, leta 2015 pa 17,7 odstotka. Pri najvišjem kvintilu je v enakem obdobju ta delež upadel s 4,4 na štiri odstotke.
Katarina Trstenjak s centra za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan je postregla s podatkom, da si leta 2015 5,6 odstotka gospodinjstev v Sloveniji ni moglo zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja. V stanovanju, kjer denimo pušča streha, ima vlažne stene ali neprimerna tla pa je živelo 27 odstotkov prebivalcev. Energetska revščina je neposredno povezana s socialno izključenostjo ter slabim zdravjem.
Za energetsko revno sicer velja tisto gospodinjstvo, ki težko ali ne more pokriti svojih energetskih potreb, pri čemer se upošteva energija, potrebna za ogrevanje in hlajenje.
Invertorske klime za ogrevanje ne subvencionirajo. Tako skrbijo za revne...