Minimalna obračunska moč je določena v odstotku od priključne moči v gospodinjstvu, ki ima 15-minutne meritve, hkrati pa omejena tudi absolutno.

Večina minimalnih moči je nižjih

Do zdaj je veljalo, da se za enofazne priključke s priključno močjo od 6 do 8 kW minimalna moč določi kot 31 odstotkov priključne moči, vendar ne manj kot 2 kW. Po novem je odstotek sicer enak, vendar pa so absolutno minimalno moč zmanjšali na 1,8 kW.

Za trifazne priključke s priključnimi močmi od 11 do vključno 17 kW je bila minimalna moč obračunan kot 27 odstotkov priključne moči, vendar ne manj kot 3,5 kW. Po novem se izračuna kot 20 odstotkov priključne moči, znižali pa so tudi absolutno minimalno moč na 2,8 kW.

Agencija za energijo je znižala tudi obračunske moči za odjemalce, ki nimajo 15-minutnih meritev. Teh je sicer malo, niti pet odstotkov.

Do zdaj se je odjemalcem z enofaznim priključkom obračunska moč določila kot 58 odstotkov priključne moči iz soglasja za priključitev, po novem se obračuna 42 odstotkov.

Za odjemalce s trifaznim priključkom se je obračunska moč določila kot 42 odstotkov priključne moči, po novem pa bo veljalo 32 odstotkov priključne moči.

Zakaj je to pomembno

Poglejmo gospodinjstvo s trifaznim priključkom in priključno močjo 14 kW. Povprečje petih konic pa pokaže, da je na primer v časovnem bloku 1 njihova obračunska moč 3,3 kW. Ker je bila do zdaj minimalna obračunska moč lahko najmanj 3,5 kW, je gospodinjstvo omrežnino za moč plačevalo za 3,5 kW in ne za 3,3 kW. Po novem pa bodo plačevali 3,3 kW, saj zaradi znižanja minimalne moči, te ne presegajo več.

Nižja obračunska moč pa pomeni nižji strošek omrežnine za moč.

Plačala bo 27 evrov manj

Še bolj pomembno je znižanje minimalne moči za gospodinjstva z izjemno majhno porabo energije, za lastnike stanovanj, ki so večji del leta prazna in na primer za lastnike vikendov, ki večji del leta samevajo.

Pred približno letom smo pisali o izkušnji bralke Nataše, ki je lastnica vikenda. Takrat nam je povedala, da vikenda celo leto sploh ni uporabljala, torej ni porabila niti ene kilovatne ure električne energije, za mesec november 2024 pa je plačala skoraj 22 evrov omrežnine. Izračunali smo, da bo v enem letu plačala 127 evrov (z DDV) ali 57 odstotkov več omrežnine za moč, kot pred uvedbo novega obračuna, ko je plačevala 81 evrov na leto.  

Čeprav ni porabila niti ene kilovatne ure, torej tudi v nobenem trenutku ni obremenila omrežja in ustvarila konice, ji je operater skladno s pravili (ima namreč trifazni priključek s priključno močjo 14 kW) določil minimalno obračunsko moč 3,8 kW v vseh časovnih blokih.

Zaradi omenjenih sprememb pa ji je za leto 2026 operater lahko določil nižjo minimalno moč, ki je po novem 2,8 kW. Ob nespremenjenih omrežninskih tarifah bi bil zaradi nižje minimalne moči njen letni račun za omrežnino za skoraj 27 evrov nižji, še vedno pa nekoliko višji kot je bil pred spremembo obračuna omrežnine, ko je to plačevala za administrativno določeno moč 7 kW.

Omrežje vedno na razpolago

Da bo omrežnina za majhne porabnike lahko višja, kot je bila pred reformo omrežnine, je že lani potrdila direktorica agencije Duška Godina. "Ti odjemalci res dosegajo konice, ki so nižje od minimalne dogovorjene moči, ampak ker imajo s soglasjem za priključitev zagotovljeno večjo priključno moč, morajo plačati minimalno dogovorjeno moč, saj je omrežje odjemalcu vedno na razpolago za odjem v višini priključne moči".

Gre predvsem za odjemalce, ki imajo kljub nizki rabi električne energije priključne moči, enake kot gospodinjski odjemalci s povprečno rabo. To pomeni, da imajo na primer trifazno priključitev in priključno moč iz soglasja 14 kW.

Za znižanje minimalnih moči pa so se v agenciji odločili, potem ko so naredili analizo dogovorjenih obračunskih moči, je v pogovoru za Žurnal24 junija povedala Godina: "Znižanje je delno povezano tudi s tem, da se znižujejo dogovorjene moči, zato se mora znižati tudi minimalna moč. Analizirali smo tudi zaradi pripomb, da so minimalne moči previsoke".   

katarina.n.mal@styria-media.si