Lani novembra je nov obračun omrežnine, ki je sicer začel veljati 1. oktobra 2024, sprožil val ogorčenja v javnosti. Nanj so se zelo ostro odzvali tudi v državnem zboru in na vladi, pa čeprav je bilo o obračunu omrežnine že pred tem znano praktično vse. 

Zahteve poslancev in vlade novembra lani

Poslanci tako koalicije kot opozicije ter vlada so od agencije za energijo, ki je pristojna za obračun omrežnine, zahtevali, da nov sistem ukine in vrne starega ali pa obstoječega spremeni tako, da bo sistem bolj pregleden in pravičen. 

Spomnimo, kaj konkretno so zahtevali. Sistem omrežnine naj bi na agenciji oblikovali tako, da razlika v tarifah med visoko in nizko sezono, torej predvsem med časovnim blokom 1 in 2, ne bo tako velika, predlagali so tudi, da se celo sezoni ukineta. Predlagali so tudi, da se drugače določijo obračunski faktorji za presežne moči, še bolje pa, da se zaračunavanje presežnih moči ukine. Do takrat pa naj se tudi za poslovne odjemalce uvede prehodni rok, tako kot ta velja za gospodinjske odjemalce. Omenjali so tudi poenostavitev, in sicer da se dan razdeli na manj časovnih blokov, da bi bil sistem bolj razumljiv. Spremeni pa naj se tudi določanje dogovorjene moči, ki je podlaga za obračun omrežnine za moč. 

Eden od glavnih očitkov je bil po mnenju poslancev in vlade, nepravična obravnava tistih, ki so že investirali v obnovljive vire energije in s tem državi pomagali pri zelenem prehodu. Očitek se je nanašal predvsem na lastnike samooskrbnih sončnih elektrarn, pa tudi na uporabnike toplotnih črpalk in električnih avtomobilov, ki morajo zaradi novega sistema obračuna po novem plačevati več omrežnine.

Nižje minimalne obračunske moči

V agenciji so se na del zahtev že odzvali. Enoletno prehodno obdobje, v katerem se ne obračunajo presežne moči, to je višjih od dogovorjene obračunske moči, ki jih posameznemu odjemalcu določi elektrodistributer, so uvedli tudi za poslovne odjemalce.

Poleg tega so s 1. januarjem znižali minimalne dovoljene obračunske moči za odjemalce s priključno močjo do 43 kW. 

Sprva je veljalo, da se odjemalcem z enofaznim priključkom obračunska moč določi kot 58 odstotkov priključne moči iz soglasja za priključitev, po novem bo ta 52 odstotkov. Ali drugače, pri priključni moči 7 kW je bila do zdaj najmanjša možna obračunska moč 4 kW, po novem bo 3,6 kW. 

Za odjemalce s trifaznim priključkom in s priključno močjo do vključno 17 kW se sprva obračunska moč obračunala kot 42 odstotkov priključne moči iz soglasja za priključitev, po novem bo ta 36 odstotkov. V gospodinjstvu, ki ima priključno moč na primer 14 kW, je bila zdaj najnižja možna obračunska moč 5,9 kW, po novem pa bo 5 kW. 

Za odjemalce s trifaznim priključkom in priključno močjo nad 17 kW pa se delež za izračun najnižje možne obračunske moči zniža iz 62 na 52 odstotkov priključne moči iz soglasja za priključitev. Odjemalec, ki ima na primer priključno moč 22 kW, je imel do zdaj lahko najnižjo obračunsko moč 13,6 kW, po novem pa bo 11,4 kW. 

Ukinitev obračuna presežne moči pod enim pogojem

Čeprav so še januarja v agenciji vztrajali, da je presežna moč varovalka in ne kazen ter da bodo razmislili le o spremembi obtežitvenih faktorjev, ki so del enačbe, po kateri se presežna moč obračuna, pa so si zdaj očitno premislili.

Foto: zajem zaslona omrežnina moč Uradno je, da so ukinili obračun presežne moči pod določenim pogojem, kar že velja. Presežne moči se po novem ne bodo obračunavale, če se odjemalec ne bo odločil spremeniti dogovorjene obračunske moči, ki mu jo je določil elektrodistributer. 

Ali drugače, če dogovorjene moči ne boste spremenili, vam presežnih moči ne bodo zaračunali in to bo veljalo tudi po 30. septembru 2026, ko bi se sicer izteklo prehodno obdobje za gospodinjstva. Torej ukinjajo tudi prehodno obdobje. Elektrooperater vas bo le informativno seznanjal z morebitnimi presežki. Prej je veljalo, da bodo tudi gospodinjskim odjemalcem po izteku tega datuma vsako presežno moč zaračunali. 

Brez strahu pred nenačrtovanimi prekoračitvami

"Podatki za visoko sezono kažejo, da je pri odjemalcih, ki dogovorjene moči niso spreminjali, prihajalo večinoma do manjših odstopanj, ki z vidika obratovanja omrežja niso problematična. Spremljanje učinkov torej kaže, da dogovorjena obračunska moč v glavnem dovolj dobro odraža potrebe po zmogljivosti omrežja," v agenciji pojasnijo odločitev. 

S tem, kot pravijo, odpravljajo bojazen pasivnih uporabnikov glede morebitnih dodatnih stroškov omrežnine ob nenačrtovani prekoračitvi dogovorjene obračunske moči po preteku prehodnega obdobja.

Spremenjena moč pomeni obračun presežne moči

Vsem, ki so se že ali se morebiti še bodo odločili za spremembo obračunske moči, pa bodo morebitne presežke te še vedno obračunali, pri čemer na agenciji pravijo, da je "ohranitev obračunavanja presežne moči za tiste uporabnike, ki jo bodo spreminjali, ključna z vidika spodbujanja učinkovite uporabe omrežja, povračanja nenadzorovanih stroškov elektrooperaterjev ter preprečevanja prenašanja stroškov na ostale odjemalce."

O ostalih spremembah še razmišljajo

Kaj pa ostale zahtevane spremembe? Konec januarja so ob predstavitvi analize prvih treh mesecev uporabe novega sistema omrežnine v agenciji navedli še nekaj možnih sprememb, a te še proučujejo. 

Takrat so povedali, da bodo do naslednje višje sezone, torej do 1. novembra 2025, razmislili o možnosti priprave predloga posodobitve metodologije tako, da bo tarifa najdražjega časovnega bloka v višji sezoni nekoliko nižja. Kasneje naj bi jo postopoma zviševali.

Izračuni in analize so pokazali, da je smiselno pripraviti spremembo časovnih blokov. Tako naj bi v prihodnje imeli namesto petih štiri časovne bloke v letu, v dela prostih dnevih pa iz treh na dva časovna bloka, so povedali januarja in dodali, da naj bi morebitno spremembo uveljavili 1. januarja 2026, če bo nujno, pa že 1. novembra letos, vsekakor pa bodo prej opravili javno razpravo. 

Proučujejo tudi spremembe določanja dogovorjenih moči. Možnosti sta dve, vendar bodo morali pred odločitvijo narediti še podrobnejše analize. Prva možnost vključuje že veljavno določilo o tem, da se presežne moči ne obračunajo, če odjemalec ne spreminja dogovorjene moči, hkrati s tem pa so januarja napovedali, da bi v tem primeru upoštevalo tudi več vplivnih konic, ne le tri, možna pa je tudi določitev konic na podlagi drsečega obdobja. Tega za zdaj še niso sprejeli. 

Po drugem scenariju pa bi omrežnino za moč obračunali na podlagi dosežene moči v obračunskem obdobju in pri tem upoštevali večje število vplivnih konic. To pomeni, da bi lahko bilo obračunsko obdobje tudi krajše, na primer mesečno.

Foto: Profimedia sončna elektrarna poračun

Lastniki sončnih elektrarn ne bodo obravnavali drugače

Nikakor pa na agenciji ne popuščajo pri pozivu, naj se posamezne skupine uporabnikov omrežja obravnavajo drugače. Sistema obračuna, ko gre za lastnike sončnih elektrarn, toplotnih črpalk, električnih avtomobilov, torej za tiste, ki so uporabniki tehnoloških rešitev zelenega prehoda, agencija ne namerava spreminjati. Drugačna obravnava bi, kot navajajo, pomenila neenakopravno obravnavo odjemalcev. Če bi ta poziv upoštevali in stroške za lastnike sončnih elektrarn znižali, bi njihovo breme prenesli na nekoga drugega, še odgovarjajo na agenciji in pravijo, da je to škodljiva socializacija stroškov.

Tudi ti odjemalci namreč potrebujejo in obremenjujejo omrežje, zato se ne smejo obravnavati drugače, kot denimo gospodinjstva, ki na elektrifikacijo še niso prešla ali pa morda nikoli tudi ne bodo. Posebna obravnava bi bila po navedbah agencije neenakopravna obravnava, kar ni v skladu niti s slovensko niti z evropsko zakonodajo. Omrežnina ni socialni korektiv, so še povedali januarja. 

dezurni@styria-media.si