Po podatkih o stanju na trgu rabljenih stanovanjskih nepremičnin lani, ki jih je v obsežnem poročilu pretekli teden objavil Gurs, so cene stanovanj na ravni držav v primerjavi z letom 2024 zrasle za 11 odstotkov. Povečal se je tudi obseg sklenjenih poslov z rabljenimi stanovanji, in sicer za dobro četrtino.

Cene so padle le na enem od 29 območij

Cene v posameznih območjih, Gurs analizira 30 tržnih analitičnih območij (TAO), so bile tudi lani zelo različne in tudi rasle so precej različno. Podrobnejši pregled podatkov sicer pokaže, da so v 28 TAO zrasle, le na območju Haloz in Boča so padle, in sicer za dobrih šest odstotkov. V analizo ni zajeto območje Slovenske Istre brez obalnih mest, ker je bila tam prodaja stanovanj premajhna za analizo.

Najvišja rast v Ankaranu, padec cen na Bledu

Na osmih od 29 območij so srednje cene kvadratnega metra rabljenega stanovanja presegle vrednost 3000 evrov, pri čemer so na območju Ljubljane presegle 5000, na območjih Obale, alpskega turističnega območja ter na območjih severne in južne okolice Ljubljane pa so presegle oziroma dosegle vrednost 4000 evrov na kvadratni meter.

Če se za hip ustavimo pri Ljubljani, ugotovimo, da tudi letos cene niso najvišje v središču mesta, temveč na območju Viškega polja, Vrhovcev in Brda, medtem ko je lani primat najvišje cene držalo območje Rudnika. Ugotovimo lahko tudi, da le v nekaterih delih prestolnice srednja cena rabljenega stanovanja še ni presegla vrednosti 5000 evrov na kvadratni meter. To so območja Bežigrada, Most, Kodeljevega, Golovca, Ježice, Novih Jarš, Bizovika, Sostrega, Broda, Šentvida, Podutika, Bokalcev, Dolgega mosta in Štepanjskega naselja.

V tem cenovnem segmentu so se rabljena stanovanja relativno najbolj podražila na alpskem turističnem območju, in sicer za skoraj 19 odstotkov, sledi pa rast cen na Krasu, kjer je bila skoraj 17-odstotna.

Če pogledamo manjše enote, to so lokalna analitična območja (LAO) znotraj tržnih, pa je bila ras najvišja v Ankaranu, kjer je bila srednja cena v primerjavi z letom 2024 lani višja za 27 odstotkov in se je ustavila pri 5480 evrih. Malo čez 5000 evrov so srednje cene tudi v Piranu in Portorožu.

Po rasti sledijo cene v Kamniku, ki so višje za dobrih 16 odstotkov, pa vendar srednja cena še vedno precej zaostaja za srednjo ceno območja severne okolice Ljubljane.

Najnižja je bila rast cen na območju okolice Kranja, le triodstotna, in v Radovljici, kjer je bila petodstotna, na Bledu in v okolici pa so zabeležili celo padec cen, lani so bile v primerjavi z letom pred tem nižje za devet odstotkov. Po cenah je Bohinj z okolico prehitel Bled. Najvišje na tem območju pa ostajajo cene v Kranjski Gori.

V večjem delu države cene od 2000 do 3000 evrov 

Največje število TAO (14 od 29) oziroma največji del države spada v cenovno kategorijo od 2000 do 3000 evrov za kvadratni meter rabljenega stanovanja. V tem cenovnem segmentu so se cene najbolj povišale na območju Krško – Brežiškega polja, in sicer za dobrih 23 odstotkov, sledi pa Kočevsko območje z 21-odstotno rastjo cen.

Če pogledamo bolj lokalno, pa so neverjetno, več kot 50-odstotno rast cen zabeležili na lokalnem območju Savinjskih alp in hribovja ter v Laškem.

Precej nižje pa so bile rasti cen na TAO Ptujsko polje, kjer so bile srednje cene višje le za štiri odstotke, Posočja in Idrijskega  in Novega mesta z okolico, kjer je bila rast približno petodstotna.

Razlike v rasti cen lahko opazimo tudi znotraj posameznega TAO. Medtem ko so cene v Novi Gorici in Šempetru zrastle za skoraj 18 odstotkov, so na območju Ajdovščine padle za dobrih pet odstotkov.

Ponekod cene dosežejo komaj 1000 evrov na kvadrat

V zadnji cenovni segment smo razvrstili tržna analitična območja, na katerih so srednje cene kvadratnega metra rabljenega stanovanja nižje od 2000 evrov. Teh območij je sedem, najnižje srednje cene pa dosegajo stanovanja na območju Posavja, kamor GURS všteva Sevnico s širšo okolico. Cene rabljenih stanovanj so v Sevnici precej višje od povprečja, vendar jih v poročilu ne navajajo, ker je bilo tam prodanih le sedem stanovanj. Sledijo cene v Beli krajini.

Med lokalnimi analitičnimi območji so cene najnižje v Prekmurju (brez Murske Sobote in Lendave), kjer komaj sežejo čez 1000 evrov na kvadratni meter. Sledijo cene na območju Metlike in območjih Koroške, Pohorja in Kozjaka brez večjih mest, pri čemer so se prav tu lani povišale iz 910 evrov na 1370 oziroma za dobrih 50 odstotkov. 

V tem segmentu cen so lani cene padle kar na treh lokalnih območjih, najbolj, za skoraj 15 odstotkov na območju Slovenskih goric brez večjih krajev, za dobra dva odstotka pa so nižje na območju Rogaške Slatine in Črnomlja.