Po desetih letih, odkar je na območju majhne dolenjske vasi nastal občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za gradnjo družinskih hiš, vaščani niso najbolj zadovoljni. Kot smo izvedeli, niso navdušeni nad ravno streho, ki jo bo imela prva hiša, gradnja katere se je začela pred nekaj meseci.

Slišati je, da ravna streha v vaško okolje ne spada, preveč izstopa in zato deluje kot tujek. V vasi s približno 35 hišami so vse strehe dvokapne, večina pa jih ima tudi čope, torej prirezane konce slemena.

Čas za pripombe pred 10 leti

Občina, ki je uredila področje za gradnjo družinskih hiš, je prodala vseh 17 parcel, kupci teh pa so bili vnaprej seznanjeni, kaj se bo na posamezni parceli lahko gradilo, torej tudi, da OPPN predvideva, da so na štirih središčnih parcelah dovoljene le hiše z ravno oziroma enokapno streho z majhnim naklonom.  

OPPN sicer ne predvideva nobenih posebnih ali nepredvidljivih omejitev, razen omenjenih ravnih streh, vaščane pa precej razburja tudi prepoved dvokapnih streh s čopi.

Zdaj je sicer prepozno, da bi se kaj spremenilo, v času nastanka OPPN pred 10 leti pa so zagotovo imeli možnost pripomb. A po pogovoru z vaščani lahko zaključimo, da se takrat s temi podrobnostmi očitno niso ukvarjali.

V postopku nastajanja OPPN ima skladno z zakonom tudi splošna javnost pravico dajati pobude, predloge, pripombe in mnenja o prostorskih aktih in drugih aktih urejanja prostora, do katerih se mora pripravljavec v postopku njihove priprave opredeliti in o tem obvestiti javnost.

Preplet tradicije in sodobnosti

Pa vendar nas je zanimalo, zakaj se je pripravljavec OPPN odločil za ravne strehe in prepoved čopov, zakaj so se na občini s takšnimi rešitvami strinjali in ali obstajajo strokovne smernice, na podlagi katerih OPPN sploh nastaja.

Pri pripravi OPPN je pomembno, da je "vsaka prostorska odločitev skrbno preučena v kontekstu specifičnih prostorskih značilnosti in strokovnih podlag, uporabljenih pri pripravi dokumenta," pravi Špela Kragelj Bračko iz projektne skupine ZAPS za prostorsko zakonodajo.

"Vse prostorske in arhitekturne odločitve, vključno z oblikovalskimi zahtevami, morajo poleg tega temeljiti tudi na poglobljeni analizi prostora, upoštevati značilnosti kulturne krajine ter prispevati k ohranjanju identitete obstoječe grajene strukture," še dodaja.

Tako je bil pripravljen tudi OPPN v omenjeni dolenjski vasi. "OPPN je bil pripravljen  skladno z veljavno zakonodajo in ob upoštevanju področnih predpisov, stanja prostora, ob upoštevanju usmeritev pripravljavca in naročnika, razvojnih potreb, ob sodelovanju javnosti, ob usklajevanju z nosilci urejanja prostora," potrdi arhitektka, katere dejavnost je prostorsko načrtovanje in arhitekturno projektiranje.  

Arhitektura je, kot še pove, zmeraj tudi odraz časa. "Pojavljajo se različni trendi iz različnih razlogov. Grajeno strukturo v tem prostoru predstavljajo stavbe s simetrično dvokapnico. Strehe s čopi imajo določeno funkcijo in so tradicionalna gradnja bolj v drugih pokrajinah. V preteklem obdobju je bil pri nas trend gradnja streh s čopi, zato je res tudi v vasi veliko streh tako oblikovanih".

V času, ko je dotični OPPN nastajal, je bilo "podano izhodišče, da se območje oblikuje privlačno mladim družinam in je bila celo izražena želja po ravnih strehah, ki so bile takrat bolj v trendu kot danes. Kljub temu smo na vizualno bolj izpostavljenem območju ob cesti predvideli gradnjo objektov z dvokapnicami," odločitev o ravnih strehah še pojasni. 

Občina je nosilec postopka

O tipologiji streh tudi na občini niso imeli zadržkov. "Prostorski akti za nova območja pozidave pogosto uvajajo poenotene arhitekturne in oblikovne smernice, katerih namen je zagotoviti določeno stopnjo urejenosti, berljivosti prostora in sodobnejši urbanistični koncept, ki ni nujno povsem enak obstoječi, zgodovinsko nastali pozidavi," pravi Rok Nose iz občine Trebnje in doda, da določilo o strehah izhaja iz vsebinskih rešitev, ki jih je potrdil takratni občinski svet. OPPN je veljaven in še vedno zavezuje tako občino kot investitorje. "Izdelovalec OPPN je v strokovnih podlagah zasledoval koncept delno sodobnejše zasnove novega stanovanjskega območja, z raznolikimi tipologijami objektov in jasno določenimi oblikovnimi pravili".

Na območju ob regionalni cesti, ki je vizualno bolj izpostavljena, je ohranjena tipologija gradnje širšega območja – pravokoten tloris z dvokapnico brez čopov in frčad. V južnem delu pa so dopustne modernejše oblike – enokapnica in ravne strehe, ki dopuščajo večjo funkcionalnost etaže in so zanimive mlajšim družinam, še pojasni.

Prostor je dobrina ne surovina

OPPN je izvedbeni prostorski akt, obveznost njegove priprave pa izhaja iz nadrejenega občinskega prostorskega načrta (OPN), pravi Kragelj Bračko in doda, da mora biti vsak OPPN skladen z nadrejenimi prostorskimi akti in relevantnimi strokovnimi smernicami, vključno s smernicami nosilcev urejanja prostora ter veljavnimi predpisi s področij urejanja prostora, varstva okolja, voda, tal, narave, kulturne dediščine idr.

V OPPN je torej precej natančno napisano, kaj se na nekem zaključenem območju, ki je predvideno za novogradnje, sme in kaj ne. "Ker je prostor javna dobrina in ne surovina, je treba na območjih, kjer je predvideno območje novogradnje, sprejeti izvedbeni prostorski akt, ki po kar dolgotrajnem z zakonom predpisanem postopku določa merila in pogoje za posege v prostor," na kratko pomen OPPN predstavi Sušin Brence in doda, da se "prostorski akti lahko spreminjajo in dopolnjujejo po z zakonom določenem postopku".

Izdela ga lahko le pooblaščenec

Izvedba OPPN je natančno predpisana z zakonom o urejanju prostora. Izdela ga "pooblaščeni izdelovalec prostorskih aktov, ki je lahko pravna ali fizična oseba. Pred začetkom izdelave prostorskega akta izdelovalec imenuje odgovornega vodjo izdelave akta. Odgovorni vodja je lahko pooblaščeni prostorski načrtovalec (PPN) ali pooblaščeni arhitekt (PA). Navedeni strokovnjaki so obvezno člani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), ki vodi register pooblaščenih arhitektov in krajinskih arhitektov. Brez ustreznega pooblastila ni mogoče voditi izdelave OPPN," še pojasni Kragelj Bračko.

Občina pa ima v postopku izvedbe ključno vlogo kot nosilec urejanja prostora in pripravljavec OPPN. Ali kot pravi Nose: "Občinski oddelek za prostor v takih postopkih ne oblikuje arhitekturnih rešitev, temveč skrbi za zakonitost postopka, usklajenost z nadrejenimi prostorskimi akti ter za izvedbo javne razgrnitve in obravnave pripomb javnosti".

katarina.n.mal@styria-media.si