V nadaljevanju preberite:

• Otvoritev poslovne stavbe Vilharia odkriva nove vidike delovnega okolja.
• Kaj odlikuje največjo trajnostno poslovno stavbo v mestu?
• Vodilo zasnove so arhitektura, urbanost, narava in uporabniška izkušnja.

Družba Corwin je na novinarski konferenci predstavila dokončan projekt, ki obsega 36.000 kvadratnih metrov in je umeščen v območje ob glavni železniški in avtobusni postaji. Gre za del širše preobrazbe tega dela mesta, ki se postopoma razvija v novo urbano središče poslovnega in vsakdanjega življenja.

"Želeli smo ustvariti resnično izjemen projekt, ki bi odražal ambicije novega ljubljanskega poslovnega središča in hkrati izkoristil potencial tega območja," je zbranim novinarjem povedal Michal Maco, direktor družbe Corwin Slovenija.

Foto: Anže Petkovšek Vilharia Stavbo je zasnoval mednarodno priznani arhitekturni studio Schmidt Hammer Lassen, ki je projekt oblikoval z ambicijo, da v Ljubljano pripelje standarde, primerljive z vodilnimi evropskimi poslovnimi središči. Vilharia tako združuje napredne tehnologije, modularno zasnovo pisarniških prostorov in izrazit poudarek na uporabniški izkušnji. Velike zastekljene površine, nadpovprečna višina stropov in naravno prezračevanje ustvarjajo svetlo in zračno delovno okolje, ki je zasnovano z mislijo na dobro počutje uporabnikov.

Arhitekt Mads Kaltoft iz studia Schmidt Hammer Lassen je ob tem pojasnil, da Vilharia odraža širši premik v pričakovanjih do sodobnih poslovnih stavb. Te po njegovih besedah ne služijo več zgolj delu, temveč morajo omogočati dobro počutje, povezovanje ljudi in prispevati k življenju mesta. V stavbi so zato zasnovali neformalne prostore za srečevanje, zaščitene vrtove in površine za oddih, ki spodbujajo spontana srečanja in občutek skupnosti.

Foto: Anže Petkovšek Vilharia

Ugodno delovno okolje povezano z zunanjostjo

Za dosego kar se da ugodnih delovnih pogojev in počutja uporabnikov so se "odrekli" 9000 kvadratnim metrom prikrniških in servisnih prostorov, ter znotraj kubov več kot 200 metrov dolge in 37 metrov široke stavbe, ustvarili odprte atrije. Tako so v delovne prostore uvedli dodatno naravno svetlobo, uporabnikom pa omogočili preprost dostop do zunanjih površin in svežega zraka. Tako kot zelena streha so tudi ti prostori namenjeni oddihu, sprostitvi in druženju. 

Foto: Anže Petkovšek Vilharia Eden najbolj vidnih primerov pristopa k trajnosti je streha stavbe. Več kot 2000 m² zelenih in aktivnih strešnih površin delovno okolje širi na prosto, kjer ponuja prostor za delo, sestanke, rekreacijo, sprostitev in neformalno druženje. Svoje mesto na strehi so našli celo čebelnjaki, za čebele pa bodo lahko skrbeli uporabniki in pridelali tudi nekaj medu. 

Poleg tega zelena infrastruktura prispeva k zadrževanju deževnice, biotski raznovrstnosti in ugodnejši mikroklimi, k čemur pripomorejo čebelnjaki in rastline, prijazne opraševalcem.

Foto: Anže Petkovšek Vilharia

Erik Fusik, vodja razvoja pri Corwinu Slovenija, ob tem poudarja širši pomen projekta: "Tehnologije in materiali, ki smo jih uporabili, niso koristni le za stavbo in njene uporabnike, temveč služijo tudi kot dober primer, kako lahko stavbe postanejo bolj trajnostne in odporne. Upamo, da projekti, kot je Vilharia, pomagajo postavljati nove standarde v naši panogi".

Trajnost je bila v projekt vključena od začetka. Vilharia je prva poslovna stavba v Sloveniji s certifikatom LEED Platinum, zasnovana pa je skladno z načeli taksonomije EU. Rešitve vključujejo ukrepe za energetsko učinkovitost, upravljanje z vodo, biotsko raznovrstnost, trajnostno mobilnost in kakovost notranjega okolja. 

Modularna zasnova po meri najemnika

Pisarniške etaže so zasnovane modularno in omogočajo različne organizacijske ureditve ter načine dela. Najemniki lahko sami izberejo arhitekta za ureditev svojih prostorov, Corwin pa na podlagi dogovorjene projektne dokumentacije koordinira izvedbo.

Foto: Anže Petkovšek Vilharia Pri tem imajo zelo proste roke, tudi ko gre za upravljanje prezračevanja in temperaturnega ugodja ter hlajenja. Za hlajenje skrbijo tri visokoučinkovite toplotne črpalke voda/voda s približno 60 metrskimi vrtinami, ogrevanje je večinsko zagotovljeno iz mestnega vročevoda, prezračevalni sistem pa zagotavlja zadostno izmenjavo zraka v prostorih. Povsod so deli velikih steklenih površin zasnovani tako, da jih uporabniki lahko tudi odpirajo. 

Kolesa in javni prevoz

Pomemben del zasnove je trajnostna mobilnost. Vilharia stoji neposredno ob železniški in avtobusni postaji, kar omogoča enostaven dostop z javnim prevozom. Uporabnikom so na voljo kolesarnica za 208 koles, neposredno ob njej pa prhe in garderobe. Corwin je zagotovil tudi kolesa za skupno uporabo, ki bodo na voljo vsem v stavbi. S tem želijo trajnostno mobilnost vključiti v vsakdanjo izkušnjo uporabnikov.

Foto: Anže Petkovšek Vilharia V stavbi bo delovno okolje našlo približno 3.000 ljudi. Med najemniki so domače in mednarodne organizacije, med njimi Generali, ki se bo v stavbo vselil 1. oktobra,  ACER, SAP, Delavska hranilnica in Leitner&Leitner. Približno deset odstotkov površin je še na voljo za najem.

Še trije trajnostni projekti v Ljubljani

Projekt je nastal na območju nekdanjega makadamskega parkirišča in tako oživil degradirano območje ob glavnem prometnem vozlišču in je po šišenskem Kvartetu drugi od Corwinovih projektov v Ljubljani. Preobrazbo nadaljuje s projektom Nordika na Masarykovi ulici, kjer bo 23-nadstropna stolpnica z 295 stanovanji, graditi naj bi začeli še letos, v načrtu pa imajo še dva večja projekta. Prvi bo grajen na območju za nekdanjo Kolinsko, poimenovali pa so ga K14. Na tem območju načrtujejo 1200 stanovanj in dve poslovni stavbi, prvih 200 stanovanj naj bi začeli graditi kmalu, druga pa potem, ko bo spremenjen OPPN, saj obstoječi, ki je nastal pred dvema desetletjema, naj ne bi omogočal sodobne trajnostne gradnje. Še en projekt, ki ga načrtujejo, je Linhartov kvart, ki pa je šele v fazi potrjevanja OPPN.

Več fotografij si oglejte v galeriji.