Že lani poleti smo pisali o tem, da lahko občine poleg nadomestila za stavbno zemljišče zaračunajo tudi dodatno takso za neizkoriščena stavbna zemljišča. A jo, kot je takrat povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak, od 212 občin zaračuna le ena, to je občina Videm. 

Občine so, po besedah ministra, premalo aktivne in s tem, ko ne zaračunavajo takse, ne spodbujajo zadostno zemljiške politike, ki pa je nujna, če želimo uresničiti načrte o stanovanjski gradnji in večji dostopnosti stanovanj v prihodnje. Prihodki iz takse na neizkoriščeno stavbno zemljišče so namreč namenski vir občine za financiranje ukrepov zemljiške politike.

Občine naj bi s takso, ki je dodatna finančna obremenitev, spodbudile lastnika, da zemljišče uporabi za pozidavo, ali pa ga ponudi na trgu. "Torej, da zemljišča dolgoročno ne hrani za svoje potrebe ali potomce. S tem bi se spodbujala racionalnejša izraba za gradnjo namenjenih zemljišč, saj sicer prihaja do vse večjih širitev zemljišč, namenjenih gradnji, večinoma na kmetijska in gozdna zemljišča, namesto da bi se najprej pozidala že za gradnjo namenjena zemljišča," so lani poleti na vprašanje, zakaj poleg NUSZ še dodatna taksa, odgovorili na ministrstvu. 

Zato je minister že lani napovedal, da bodo občine z različnimi aktivnostmi dodatno spodbudili k zaračunavanju takse.

Po novem bo taksa obvezna

Zdaj rešitev na za to "spodbudo" prinaša predlog novele zakona o urejanju prostora, ki je v medresorski obravnavi, do 7. marca pa je nanj možno oddati pripombe. 

Predlog namreč, ko gre za zaračunavanje takse na neizkoriščena zemljišča, spreminja oziroma briše eno samo besedo. Prej je pisalo, da občina lahko zaračuna, po novem besede lahko ni več, torej občina mora zaračunati takso. 
 
"Taksa na neizkoriščeno zemljišče se spremeni tako, da so občine za doseganje racionalne rabe prostora dolžne sprejeti odlok in odmerjati takso na neizkoriščeno stavbno zemljišče," so v pojasnilih navedli pripravljavci zakona. 

Določili so še, da mora občina odlok o določitvi območja za plačevanje takse na neizkoriščeno stavbno zemljišče, ki je podlaga za takso, sprejeti in uveljaviti najpozneje v enem letu po uveljavitvi novele zakona.  

Območje plačevanja takse določi občina

Neizkoriščeno stavbno zemljišče je tisto, ki je vpisano v evidenco stavbnih zemljišč kot urejeno zazidljivo zemljišče, na njem ni pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje, hkrati pa samo ali skupaj s sosednjimi zemljišči izpolnjuje pogoje glede velikosti gradbene parcele v skladu s prostorskim aktom. Poleg tega mora biti znotraj območja, v katerem se plačuje taksa na neizkoriščeno stavbno zemljišče.

Območje plačevanja takse določi občina, zavedeno pa mora biti v evidenci stavbnih zemljišč.

Zavezanec za plačilo takse na neizkoriščeno stavbno zemljišče je lastnik zemljišča ali imetnik stavbne pravice, ki je vpisan v zemljiški knjigi 31. decembra leta, za katero se odmerja taksa na neizkoriščeno stavbno zemljišče.

Višino takse določa zakon

Višine takse na neizkoriščena stavbna zemljišča ne določa občina, temveč je določena z zakonom o urejanju prostora. Tudi v predlagani noveli ta ostaja 0,3 evra na kvadratni meter zemljišča. Za denimo 1000 kvadratnih metrov veliko neizkoriščeno zemljišče bo lastnik po novem plačal 300 evrov letne takse. Odločbo o plačilu pa mu bo občina izdala po uradni dolžnosti. Takso bo moral poravnati najkasneje do 31. marca za preteklo leto.