Dejstvo je, da se veliko število enostanovanjskih hiš spremeni v dvostanovanjsko. To je posledica stanovanjske stiske predvsem mladih družin, ki nima druge možnosti, kot da si svoj prvi dom uredi v hiši svojih staršev.
Za lastne komunalne priključke je nujno gradbeno dovoljenje
Ena od etaž se uredi v samostojno stanovanje, pogosto je to mansarda ali pa zgornje nadstropje. Hiša se na zunaj zaradi tega popolnoma nič ne spremeni, njene zunanje dimenzije ostanejo enake, tudi streha se zaradi tega ne spreminja, na primer vgradnja strešnega okna vanjo, pa ni poseg, zaradi katerega bi potrebovali gradbeno dovoljenje.
Kdaj se zaplete?
Novo stanovanje tako v družinski hiši lahko uredimo precej preprosto, brez gradbenega dovoljenja. Zaplete pa se v trenutku, ko bi mlada družina želela imeti svoje komunalne priključke ali pa želela uveljaviti lastninsko pravico na delu hiše, ki je zdaj njen novi dom. V tem primeru mora sprožiti postopek za spremembo namembnosti, kar pa za sabo povleče nujnost pridobitve gradbenega dovoljenja, dolgotrajne birokratske postopke in dodatne stroške, o čemer smo natančneje že pisali.
Zato se večina družin za te korake ne odloči, s starši si delijo stroške po dogovorjenem ključu, lastniki hiše pa ostanejo starši. Nekateri pa se odločijo drugače in razmerja v hiši uredijo, torej enostanovanjsko hišo spremenijo v dvostanovanjsko.
Kupec sprašuje, kaj ga čaka
Kasneje, ko jo na primer želijo prodati, pa se mora z njihovo odločitvijo spoprijeti morebitni kupec. Tako na spletnem forumu Med.over.net piše eden od uporabnikov: „Odločamo se za nakup nepremičnine. V oči mi je padla hiša na lepi lokaciji, lepo vzdrževana. Je vsako nadstropje ločeno stanovanje. Zanima me, kako se lotiti in hišo spremeniti v enostanovanjsko? Ali je dosti papirologije za urejat ...“
Iz zapisa sicer ne moremo sklepati, da ali je bila ta hiša nekoč enostanovanjska, pa so njeno namembnost zaradi prej opisanih razlogov spremenili v dvostanovanjsko, ali je bila hiša kot dvostanovanjska že zgrajena. Vendar je to precej pomembno, saj vpliva na to, kako in če sploh jo bo morebitni kupec lahko spremenil v enostanovanjsko.
Sprememba je možna, če to dovolijo občinski akti
Na ministrstvu za okolje in prostor so namreč pojasnili, da je sprememba seveda možna, vendar pod pogojem, da to v okviru svojih prostorskih aktov omogoča občina, na področju katere je hiša.
To pomeni, da morajo občinski prostorski akti na parceli oziroma na območju, kjer stoji hiša, dovoljevati tudi enostanovanjsko gradnjo. Če jo ne, sprememba ne bo možna.
Tudi v tem primeru gradbeno dovoljenje nujno
Če pa jo dovoljujejo, kar je treba preveriti s pridobivanjem mnenj pristojnih mnenjedajalcev, običajno je to občina, pa je treba sprožiti postopek za spremembo namembnosti in za to pridobiti gradbeno dovoljenje. Druga možnost je, da se hišo iz dvostanovanjske spremeni v enostanovanjsko v okviru projekta rekonstrukcije, za kar pa je prav tako potrebno gradbeno dovoljenje.
V vsakem primeru morebitnega kupca čaka postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in s tem povezani stroški za izdelavo projekta ter plačilo taks.
Kaj pa plačilo komunalnega prispevka?
Poleg tega kupca čaka tudi odmera komunalnega prispevka. Ta pa je ponovno odvisna od občinskih aktov. „Pri tem velja, da do plačila komunalnega prispevka pride le v primeru, če ima občina v odloku, na podlagi katerega odmerja komunalni prispevek za enostanovanjsko hišo predpisan višji faktor dejavnosti kot za dvo- ali tristanovanjske hiše. Praviloma imajo občine za enostanovanjske hiše predpisane nižje faktorje dejavnosti kot za dvo- ali tristanovanjske hiše, zato je komunalni prispevek treba plačati zelo redko,“ pojasnijo na ministrstvu.
Precej birokratskih postopkov se mora odviti, da lahko hišo, pri kateri nihče ni posegal v konstrukcijo ali jo kakor koli drugače na zunaj spreminjal, torej povečeval, dvigoval, prizidal, spremenimo iz enostanovanjske v dvostanovanjsko ali nasprotno, kar je v praksi še pogosteje.
Morda pa v teh primerih v prihodnje lahko pričakujemo poenostavljene postopke. Na predstavitvi oziroma zaslišanju pred odborom za infrastrukturo, okolje in prostor v državnem zboru, se je takrat še kandidat za novega ministra za okolje in prostor, mag. Andrej Vizjak, med drugim dotaknil prav tega vprašanja.
Predvsem na podeželju, kjer se v veliko hišah urejajo stanovanja za mlade družine, se srečujejo s temi težavami. To je problem, ki ga bo treba v okviru novega stanovanjskega zakon ustrezno rešiti tako, da bo enostanovanjske hiše bistveno lažje prekvalificirati v dvostanovanjske, je povedal.