V nadaljevanju preberite: 

• Izdelek z napako povzroči škodo. Po novem bo odškodnino mogoče zahtevati tudi od drugih v dobavni verigi.
• Pametna naprava poplavi stanovanje, aparat povzroči požar, kdo bo plačal škodo?
• Nova pravila širijo odgovornost tudi na programsko opremo, umetno inteligenco in spletne platforme.
• Za odškodnino ne bo več treba dokazovati krivde proizvajalca, pomembni bodo napaka, škoda in vzročna zveza.

Ministrstvo za pravosodje je v medresorsko usklajevanje poslalo zakon o odgovornosti za proizvode z napako, ki v domači pravni red prenaša evropsko Direktivo 2024/2853.

Gre za najobsežnejšo prenovo pravil produktne odgovornosti v zadnjih štirih desetletjih, saj digitalizacija, programska oprema, umetna inteligenca in krožno gospodarstvo ustvarjajo povsem nove vrste tveganj, ki jih obstoječa zakonodaja ne pokriva več.

Pripravljavci so med določila zapisali, da “ta zakon določa skupna pravila o odgovornosti proizvajalca in drugih oseb za škodo, ki jo utrpijo fizične osebe in ki jo povzročijo proizvodi z napako”, kar pomeni, da bo ureditev prvič celovito zajela tudi digitalne izdelke, posodobitve programske opreme in podatke.

Novost je torej, da poleg klasičnih fizičnih izdelkov med proizvode spadajo tudi električna energija, programska oprema in določene digitalne proizvodne datoteke, vključno z aplikacijami in sistemi umetne inteligence.

Precej široko je v predlogu opredeljena tudi napaka. Proizvod ima napako, “kadar ne zagotavlja varnosti, ki jo oseba upravičeno pričakuje”. Pri presoji pa se upoštevajo zasnova, embalaža, navodila, predvidljiva uporaba, kibernetska varnost, posodobitve programske opreme in celo zmožnost nadaljnjega učenja pri izdelkih, ki uporabljajo umetno inteligenco.

Razširjen krog odgovornih oseb

Bistvena novost, ki jo prinaša predlog zakona, je razširjen krog odgovornih oseb. Ta ne bo več omejena le na proizvajalca, temveč tudi na uvoznike, pooblaščene zastopnike, ponudnike odpremnih skladišč, distributerje in celo ponudnike spletnih platform, kadar ti omogočajo dostopnost proizvoda na trgu.

V primerih, ko je proizvajalec izven EU ali ni znan oziroma ga ni možno ugotoviti, bo enako odgovornost kot proizvajalec po novem nosila "vsaka fizična ali pravna oseba v dobavni verigi, ki omogoči dostopnost proizvoda z napako na trgu Evropske unije”.

Za uporabnika je to izjemno pomembno, saj v primeru napake, ki mu je povzročila škodo, ne bo ostal brez odškodnine, pa čeprav je izdelek na trg prišel iz kompleksne globalne verige ali iz tretje države.

Foto: Profimedia Požar, ogenj, gašenje

Dva primera iz prakse

Kaj to pomeni v praksi, najbolje pokažeta dva konkretna primera.

V hiši imamo pametno napeljavo, del katere je na primer tudi tipalo, ki zazna izliv vode. Sistem je zasnovan tako, da ob zaznani nenavadni količini vode v ceveh pošlje opozorilo na telefon uporabnika in po potrebi samodejno zapre glavni ventil. Po posodobitvi programske opreme se pojavi napaka: senzorji zaznajo nenavadno povečanje pretoka, a sistem opozorila ne pošlje in ventila ne zapre. V kopalnici poči cev, voda več ur teče v prostore, poplavi parket, pohištvo, električne naprave in povzroči več tisoč evrov škode.

Po predlogu zakona so takšne napake zajete, saj odgovornost proizvajalca vključuje tudi “programsko opremo, vključno s posodobitvami ali nadgradnjami programske opreme”.

Drugi tak primer je lahko na primer cvrtnik. Zaradi napake v njegovi zasnovi pride do kratkega stika. Cvrtnik se vname, uporabnik pa pri gašenju utrpi opekline na rokah in obrazu.

Uporabnik lahko zahteva plačilo škode, če dokaže, da gre za proizvod z napako, da je zaradi te prišlo do izliva vode oziroma v drugem primeru požara, zaradi česar je nastala materialna škoda oziroma je celo utrpel poškodbe, in da obstaja vzročna zveza med napako proizvoda in škodo oziroma poškodbo.

Pri tem mu ni treba dokazovati, da je proizvajalec namenoma ali malomarno izdelal nevaren izdelek oziroma posodobitev programske opreme. Gre za objektivno odgovornost.

Odškodnina za več vrst škode

Oškodovanec bo lahko zahteval povračilo škode na premoženju, zaradi morebitnih telesnih poškodb, celo smrti in uničenih ali poškodovanih zasebnih digitalnih podatkov.

Pomembno je poudariti, da zakon ne določa kritja za proizvod z napako. Če se na primer pokvari telefon, odškodninski zahtevek po tem zakonu ni namenjen povrnitvi vrednosti tega telefona. Krije pa lahko škodo, ki jo ta telefon povzroči na drugi stvari ali osebi. Prav tako je izključena škoda na premoženju, ki se uporablja izključno za poklicne namene.

Neposredno od odgovornega ali na sodišču

Oškodovanec bo povračilo škode lahko zahteval neposredno od proizvajalca ali druge odgovorne osebe v dobavni verigi. Če se ta ne strinja z zahtevkom ali ga zavrne, je druga možnost sodni postopek po pravilih civilnega prava.

Pri tem pa predlog zakona uvaja pomembne mehanizme, ki oškodovancu olajšajo dokazovanje: domnevo napake, domnevo vzročne zveze in pravila o razkritju dokumentov, ki omogočajo, da sodišče od proizvajalca zahteva tehnično dokumentacijo, podatke o posodobitvah, varnostne ocene in druge ključne informacije.

Novo je tudi to, da predlog ne določa več spodnje meje odškodnine, ki je zdaj 500 evrov, niti ne dovoljuje zgornje meje, kar pomeni, da je cilj ureditev “zagotoviti popolno in ustrezno odškodnino oškodovancem”.