V izvedbi in pripravi je letos 2524 stanovanjskih enot, je danes za medije povedal predsednik uprave Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec. Od tega jih bodo že letos začeli graditi 1179, v gradnji in fazi zaključevanja bo torej skupaj 1350 stanovanjskih enot.

Lastne naložbe: 1965 stanovanj

Večino poslovno finančnega načrta predstavljajo lastne naložbe, za katere bo po besedah Remca Sklad letos namenil 100 milijonov evrov. Ti so še iz naslova lanske dokapitalizacije.

Foto: Anže Petkovšek Stanovanjski sklad RS V okviru tega so štirje projekti že v gradnji, in sicer Partizan Jesenice, 1. faza Lukovica ter 1. in 2. faza v Lendavi. Na omenjenih lokacijah bo skupaj 208 stanovanj.

V zaključni fazi je pridobitev treh integralnih gradbenih dovoljenj za tri naložbe, ki vključujejo sedem projektov. Kot smo izvedeli, so se postopki nekoliko zamaknili zaradi nove uredbe o hrupu, vendar Remec pričakuje, da bodo vsa gradbena dovoljenja pridobili do poletja. Gradnje vseh 1088 stanovanj ne načrtujejo letos, saj jim finančna sredstva tega ne dovoljujejo. Še letos bodo tako začeli graditi 709 stanovanj.

Letos bodo gradili tudi v Celju, Mirni, Tržiču in Kobilju, gre za manjše projekte, v okviru katerih bo zgrajenih 199 stanovanj. Za gradnjo v Celju so gradbeno dovoljenje že pridobili, ostala tri pa so v zaključnih fazah.

Lastne investicije Sklad zaokrožajo še štirje projekti, ki so v fazi pred gradbenim dovoljenjem, v okviru katerih je načrtovanih še 143 stanovanj v Novem mestu, Rogaški Slatini, Pivki in Zagorju ob Savi. Letos bodo od 143 stanovanj gradili 63.

Na Skladu pripravljajo še štiri projekte, gradnja katerih je odmaknjena nekoliko bolj v prihodnost. V Novem mestu, Dragomlju, Jesenica in Ljubljani naj načrtujejo še 327 stanovanj.

Soinvestiranje: 500 stanovanj

Drugi steber Skladovega delovanja predstavlja program soinvestitorstva, za katerega bodo letos namenili 50 milijonov evrov iz naslova dokapitalizacije za leto 2026. Sofinancirali bodo občinske projekte, za katere so na voljo tudi ugodni krediti SID banke s subvencionirano obrestno mero, za kar bo država namenila 25 milijonov evrov.

Pričakujejo pa, da bi iz tega naslova lahko dobili še dodatnih 500 stanovanj. Vendar je pri tem pomembno, da bodo tudi občine oziroma lokalni skladi odigrali svojo vlogo, je ob tem poudaril Remec in dodal, da ambiciozne cilje stanovanjske politike, ki jih je zastavila ta vlada, lahko dosežemo le, če bodo lokalne skupnosti veliko bolj aktivno sodelovale. Primer dobre prakse je ljubljanski stanovanjski sklad, po besedah Remca, pa bi morale javne stanovanjske sklade ustanoviti vsaj vse mestne občine v državi.

Doseganje ciljev na področju stanovanjske politike mora tudi na lokalni ravni postati ena od pomembnejših tem, ali kot je povedal Remec, postati mora tema tudi na lokalnih volitvah.

Nakupi: 150 stanovanj

Tudi tretji steber načrta za letos se nanaša na lokalne skupnosti, saj ima Sklad predvidenih 25 milijonov evrov za nakupe stanovanj in zemljišč. Glavni cilj pa so, kot pravi Remec, nakupi stanovanj in ne nakupi zemljišč. Občine so do zdaj zemljišča raje prodala skladu in mu tako prepustila tudi gradnjo, na Skladu pa pričakujejo, da bodo gradile same ob pomoči sofinanciranja.

Zemljišč sicer nikoli ni dovolj, zato je tudi v interesu Sklada, da jih kupuje za lastne naložbe, zato precej pričakujejo tudi od možnosti brezplačnega prenosa občinskih zemljišč na Sklad, pri čemer naj bi se občine odpovedale tudi komunalnemu prispevku. Le tako naj bi po besedah Remca, lahko gradili stanovanja za neprofitne najemnine.

Novo: 270 stanovanj Premogovnika Velenje

Sklad letos vstopa še v en projekt, ki ga je vlada potrdila novembra lani. Projekt predvideva postopen odkup približno 270 stanovanj od Premogovnika Velenje, namenjenih zagotavljanju javnih najemnih stanovanj za različne ciljne skupine, je danes povedal novi član uprave Sklada Krešo Šavrič, ki bo zadolžen za pravne zadeve.

Premogovniška stanovanja bo prevzel skupaj z obstoječimi najemniki ter ob tem v celoti spoštoval pravice in obveznosti iz veljavnih najemnih pogodb, s čimer se bo ohranil njihov dosedanji položaj. Dolgoročno pa bodo stanovanja vključena v fond javnih najemnih stanovanj.

Skupna vrednost prvega sklopa odkupa je 5,88 milijona evrov, pri čemer bo pet milijonov evrov evropskih sredstev, približno 880 tisoč evrov pa bo zagotovil Sklad iz namenskega premoženja.

Prvo fazo odkupa bodo začeli kmalu, število stanovanj, ki naj bi jih odkupili do jeseni, pa je odvisno od ocenjenih vrednosti. Predvidevajo, da bi za omenjeni znesek letos lahko kupili približno 100 stanovanj, je povedal Šavrič.

Projekt je pomemben del širših prizadevanj vlade za pravičen prehod premogovnih regij, saj hkrati blaži socialne posledice zapiranja premogovništva ter krepi dostopnost javnih najemnih stanovanj v lokalnem okolju.