Kaj vam bo od zadnjih štirih let najbolj ostalo v spominu? Vam je mogoče česa žal?
Žal mi je, da sta se v letošnjem letu poslovila dva izjemna človeka: Janez Drnovšek in Taras Kermauner. Oba sta izstopala po načinu delovanja, po razmisleku in osebnostni moči. Seveda se je zgodilo še marsikaj obžalovanja vrednega, predvsem ko gre za negativno izkušnjo mnogih ljudi v Sloveniji v zvezi s sedanjo oblastjo. Čeprav se po drugi strani, ravno zaradi štiriletne izkušnje z vlado, ki politiko dojema kot polaščevanje in obvladovanje vsega, delitve na naše in vaše, onemogočanje nadzornih ustanov... odpira objektivnejša možnost za avtonomno presojo ljudi o alternativah oz. o spremembi.

Torej vam je v spominu ostala ta razdelitev in polarizacija prostora, ki ga je tako, kot pravite, vpeljala ta vlada.
Ne. Polarizacija Slovenijo zaznamuje že skozi celotno tranzicijsko obdobje. Tukaj imamo vztrajne poskuse - tudi fizično izčrpujoče - Janeza Drnovška skozi vsa devetdeseta leta. Od prve velike koalicije, ki jo je naredil, da bi to omehčal blokovsko delitev. Sedaj imamo opravka z zelo trdo polarizirano situacijo. A glavni negativni dosežek te vlade je predvsem v tem, da si je vzela pravico vedno in povsod imeti prvo in zadnjo besedo, se vmešavati v vse pore družbe in si jih podrejati. Posamezni ekscesi so se seveda pojavljali že prej, toda v tem mandatu niso bili več eksces, izjema, ampak so bili povzdignjeni na raven principa, samoumevnega pravila. Padli so kriteriji spodobnosti, standardi demokracije in tega se ne da hitro ali enostavno popraviti.

Kako pa bi to sploh lahko v naslednjem madatu spremiti?
To ne bo lahka naloga. Enostavnega recepta, bližnjice ni. Veliko lažje je nek red, neko pravilo zrušiti, kot pa ga graditi ali vzpostaviti na novo. Razdre se lahko preko noči, plete in tke pa se leta. Slovenija je skozi devetdeseta leta počasi pripoznala neka pravila igre, kjer se je dovolj in vedno bolj natančno vedelo, kaj se sme in česa ne. Po teh pravilih npr. ni dopustno, da bi predsednik vlade s šefi raznih podjetij v svoji pisarni pod ceno delil državno premoženje v zameno za vpliv na posamezne medije. To se je zgodilo v Sloveniji v tem mandatu in v pisarni tega predsednika vlade. To je izjemno slab zgled, ki ne ruši le za seboj, ampak tudi pred seboj.

© IFP

Kaj bo po vašem mnenju ključna težava vlade v naslednjem mandatu?
Govori se o recesiji in o manjši gospodarski rasti, ampak s tem se bodo spopadale mnoge države v EU in zunaj nje. Za Slovenijo pa je specifično, da bo morala ponovno postaviti politiko v vlogo nekakšnega moderatorja javne razprave, kjer se slišijo in so zaželjeni argumenti vseh. Sedanji komandni princip vodenja vlade in države v 21. stoletju ne more biti več uspešen. Tukaj sledništvo ne vodi nikamor, zagotavlja samo padec v jamo nerazvoja.

Omenili ste recesijo. Kakšen bi bil vaš odgovor nanjo?
Predvsem si ne bi domišljal, da odgovor, zato ker sem politik, že tudi imam in poznam. Pogosto je največja težava v tem, da politiki mislijo, da so na vseh področjih najbolj genialni in najbolj podkovani. Jaz npr. zanesljivo ne bom minister za gospodarstvo, saj nimam kvalifikacij za to. Kljub temu, da sem kar nekaj let delal v gospodarstvu, in vem, kje so težave in kaj pomeni prepih trga – tudi mednarodnega, si ne domišljam, da bi lahko vodil ta resor. Naloga politike je, da sebi in drugim prizna, da ne ve vsega in zato prisluhne ter upošteva stroko. Recesija se ne bo zgodila samo v Sloveniji. Morda tudi ne bo tako zelo izrazita, ampak zanesljivo je nekaj dolgoročnih ciljev, ki jim je treba začeti slediti takoj. Spodbujati razvojno in tehnološko tranzicijo podjetij, ki so se zdaj v veliki meri po zaslugi vlade ukvarjale predvsem z lastniško konsolidacijo. Spodujati inovativnost, ustvarjalnost, povečati vlaganja v znanost in raziskave, kjer zaostajamo. Ustvarjati davčno in drugo podporno okolje za odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ipd. Čarobne palice ni. Recesija je normalen ekonomski pojav, nanj so pa odporni tisti, ki razmišljajo odgovorno in na daljši rok, ker vedo, da bližnjic ni.

V vašem programu posebno pozornost posvečate tudi ekologiji. Ali je to za vas ena izmed prioritet? Zakaj?
To je gotovo ena od prioritet, saj ima tajk status tudi globalno. Mi smo v samem startu, ko smo opredeljevali profil stranke Zares in se nismo želeli razporediti v neke stare, tradicionalne politične sheme, postavili trajnosti in sonaravni razvoj kot izrazito prioriteto.Po mnenju mnogih obstaja danes trikotnik najvažnejših vidikov varnosti v svetu: hrana, kjer je ob njenih visokih cenah in povečevanju revščine marsikje ponovno prišla na dnevni red, z vsemi dilemami glede gensko spremenjenih organizmov, masovne uporabe pesticidov ipd; voda, to bo prej ali slej tudi v Sloveniji eno od ključnih vprašanj; tretja je energija, kjer smo ravno tako pred velikimi izzivi prehoda v nizkoogljično družbo. Ne gre za ekološko vprašanje v starem pomenu besede, ampak za najvažnejši razvojni izziv. Med drugim načrtujemo zeleno davčno reformo, ki pomeni zmanjšanje obdavčitve dela in ustrezno obremenitev onesnaževanja okolja.

Koliko do tega bi se dalo rešiti že v naslednjem mandatu, saj so to dolgoročne zadeve.
Dolgoročno so dosegljivi izraziti učinki. A brez prvega koraka tudi nobenega naslednjega ni. Spremeniti je potrebno naravnanost, mentaliteto, razumevanje izzivov prihodnosti in odgovornosti do prihajajočih generacij ter to ustrezno zapisati v zakonodajo. Tako lahko zagotovimo okvir, ki bo te dolgoročnejše učinke tudi zagotavljal.

Kako pa vi osebno skrbite za okolje?
V tem času se sicer po Sloveniji vozim bistveno več, kot bi bilo ekološko. Tu se ne morem pohvalit, ampak kampanja terja ta davek. So pa stvari, ki jih človek naredi doma. Menjava starih potratnih žarnic, uporaba varčnih gospodinjskih aparatov, nadzorovana potrošnja vode in energije. Ločeno zbiranje odpadkov, izogibanje temu, da v trgovini vedno vzameš novo polivinilno vrečko. Osebno pa se mi zdi, da največ naredim s tem, da sem aktiven v stranki Zares, ki ta problem zastavlja bistveno širše. Navsezadnje so to pred kratkih ob primerjavi programov vseh strank povedale tudi ključne nevladne organizacije na tem področju Focus in Umanotera.

Koliko odstotkov možnosti je, da bi se Zares po volitvah znašel v vladi Janeza Janše?
Te možnosti praktično ne vidim. Strinjamo se v maločem. Morda celo v nekaterih ciljih, tudi npr. s področja upoštevanje kriterijev in načel trajnostnega razvoja, a ko nanese beseda na vprašanje načina, poti, pristopa, odnosa do ljudi, stroke, avtonomnih dužbenih področij, politične konkurence, medijev, nadzornih institucij, tedaj smo največkrat na popolnoma drugih bregovih. Tu SDS ruši osnovna in že dosežena pravila demokratičnega družbenega in političnega dialoga.

Kako trden pa je dogovor treh levosredinskih strank?
Kolikor velja beseda vsakega izmed nas. Ne vem, kaj bi lahko veljalo več. Razloga, da bi dvomil v kolege nimam. Sporazumeli smo se, da bomo poskušali oblikovati koalicijo, če bomo na volitvah dobili večino v državnem zboru. Takšna koalicija bi zagotovo spremenila razumevanje politike kot polaščevanja in prilaščevanja vsega, čemur smo bili priča v teh štirih letih.

© IFP

Kaj pa če boste zbrali 49 odstotkov? Ali lahko potem kdo zapusti dogovor?
Vsaka stranka se bo odločala zase. Tudi podpisan sporazum tega dejstva ne bi spremenil. Jaz se s tem ne obremenjujem. Stranka Zares prvič nastopa na volitvah in je šele na začetku svoje rasti in poti. V manj kot letu dni smo stranko zgradili iz nič in to ob skepsi mnogih. Dobili smo potrditev, da je to kar počnemo, odgovor na vprašanje, ki so si ga mnogi ljudje dejansko zastavljali. Ta politika ima prihodnost in velik domet. V prihodnjem mandatu ne nameravamo narediti ničesar, kar bi nas na tej poti ustavilo. Nobenega nenačelnega dogovora, nobenega odmika od temeljnih vrednot in prograsmkih ciljev. Če to ne bo mogoče zagotoviti v resni in odgovorni koaliciji, bomo pač svojo vlogo dosledno opravljali v opoziciji.

Ni takšen dogovor treh strank blokovska delitev?
S takšnim dogovorom volivcem predvsem sporočamo, da spoštujemo njihovo avtonomno odločitev. Rekli smo, da bi lahko mi trije po volitvah sodelovali na izhodiščih spremenjenega pojmovanja vloge politike. Volivci pa se lahko znotraj tega sami odločijo, komu bodo dali glas. Težav ne vidim. Ne vidim niti apriornega izklučevanja. Ne gre za ideologijo, ampak za spoštovanje pravil igre. Nismo mi SDS prisilil, da je prekršil vsa pravila. Sami so se izločili iz igre, ker so se neodgovorno igrali s pravili, ki morajo veljati za vse.

Borut Pahor je predstavil svojo ekipo iz katere bi tudi izbiral ministre. Kakšno je vaše mnenje o njej?
Pred volitvami je to vedno predvsem marketinška poteza. Pri obeh ekipah, tudi Janez Janša je že predstavil svojo, pa me izrazito moti, da gre, kot pravijo sami, za »moštvi«. Dobesedno, saj je ženske le za vzorec. In tudi, za področja, ki naj bi jih nekatere od teh kandidatk pokrivale, se že govori, da so na razpolago za bodoče partnerje.

In govori se tudi, da je to v soglasju s vami.
To je čista izmišljotina. Taki pogovori bi bili nespodobni in so tudi neprimerni za ta čas pred volitvami, ko morajo biti v ospredju druga vprašanja. V stranki Zares menimo, da je tudi tu potrebno vložiti več napora, predvsem pa zamenjati perspektivo. Če bomo sodelovali v koaliciji in bomo imeli možnost predlagati ministrske kandidate, bo med njimi zagotovo polovica žensk - kandidatk. To zagotavljam. In to bomo pričakovali tudi od partnerjev. Pri nas v Zares že sedaj polovico strokovnih, programskih odborov vodijo ženske in to odlično. So več kot konkurenčne.

Zanimivo pa je, da je Pahor ženskam dodelil pomembne resorje: delo, obrambo in notranje zadeve. Torej tudi dva resorja represije.
Znan je pregovor, da ženske držijo tri vogale v hiši. Ne vem pa, zakaj bi bilo potrebno to prenašati v prakso vodenja vlade, čeprav načeloma ne vidim težav, da bi tak resor vodila ženska.

Če boste v vladi, za katero ministrstvo bi zanimalo vas osebno?
O tem ne razmišljam. To velja tudi za kolege in stranko v celoti. Ta hip se ukvarjamo s predstavljanjem našega programa, kandidatk in kandidatov.

Ali te govorice o razdelitvi resorjev med SD, Lds in Zares že rišejo, da je levica že zmagala na volitvah?
Ne vem, čemu so te govorice namenjene. Vidim jih kot del političnega marketinga nekaterih, tdi z druge strani. Če kaj drži, potem je to gotovo dejstvo, da nihče ne more govoriti o zmagi. Kot je rekel naš poslanec dr. Matej Lahovnik pred meseci: zajec še veselo teka po gozdu in neresno bi bilo pripravljati raženj, nalagati na ognje, prebirati meni in se meniti, kdo bo použil kateri kos.

Koliko je sploh nujno, da predsednik stranke sodeluje v vladi?
Nenavadno je, če ne sodeluje. Tudi leta 2000 je predsednik SD raje ostal v parlamentu kot predsednik državnega zbora. Tako, da to ni nemogoče. To je stvar razmislekov, ki pa sedaj še niso na dnevnem redu.

Koliko je podobnosti med Zares in LDS iz časa Janeza Drnovška?
Težko bi o tem govoril. Zagotovo nisem bil edini iz naše stranke, ki sem sodeloval tudi takrat. Vsi priznamo, da smo zaznamovani s tistim obdobjem in s to izkušnjo. Zavedamo pa se, da je tisto, kar je prenosljivo, drža, samorazumevanje, distanca do samega sebe. Ti vidiki navdihujejo. Je pa dediščina Janeza Dnrovška zelo živa in bogata. Zadnja leta se je pisanju knjig posvetil tudi zato, ker napisana beseda ostane in je na voljo vsem. Tako je dal vedeti, da ga ne zanimajo specifični politični nasledniki, posnemovalci, ampak da imajo vsi na razpolago njegovo sporočilo in da so v tem smislu lahko prav vsi tudi nasledniki.

Kako pa bi Janez Drnovšek reagiral na govor Janeza Janše ob odkritju spomenika?
Vsi vemo, kako je še leto nazaj Janša Drnovšku grozil, kako mu bodo gorele roke. Prej sem govoril o prestopanju bregov in o pravilih igre. To je bil zelo očiten primer tega odnosa. Gre za poskus skrajno neokusne in nespodobne zlorabe v predvolilne namene. To je tudi moja zamera zagorskemu županu, da tega ni predvidel. Odkritje spomenika bi lahko preložil na povolilni čas.

Verjetno je to storil tudi zaradi lastne promocije, saj tudi on kandidira za poslanca.
Morda, težko sodim. Vsekakor pa je bila takšna zloraba predvidljiva in bi se ji zlahka izognil. Tudi v zadovoljstvo zagorjanov in vseh zasavcev, ki jih je to zelo zmotilo.

Ko sva ravno pri županih: ali bi morala biti županska in poslanska funkcija nezdružljiva? Ali bo Zares v naslednjem mandatu skušali to speljati?
V naslednjem mandatu bi bilo potrebno popraviti kar nekaj zakonov iz tega področja. Prvič, bi bilo potrebno spremeniti volilni sistem. Ukinitev volilnih okrajev, ki posamezne konce Slovenije postavljajo v neenakopraven položaj. Nove pokrajine bi lahko definiral kot nove volilne enote in znotraj njih bi se volilo določeno število poslancev. Drugič, spremeniti bi bilo potrebno način financiranje volilne kampanje. Na kar nas opozarjajo tudi mednarodne inštitucije. V Zares smo to poskušali s spremembo zakona o volilni kampanji, a je bila velika večina v parlamentu proti in to brez argumentov. Tretjič, tu je tudi razmislek o nezdružljivosti, ki sem mu naklonjen tud sam. Verjetno pa bi že z samo ukinitvijo volilnih okrajev izvoljivost županov zmanjšala. Okraji se namreč ujemajo z mejami občin in zato so župani favoriti. A, da ne bo nesporazuma: nimam pa slabega mnenja o mnogih županih, ki so poslanci, in prispevajo h kvalitetnemu delu. Poleg tega si bodo poslanci morali skrajšati mandat, sicer bomo imeli leta 2012 volitve sredi poletja. Na začetku mandata je to lažje doseči kot na koncu, ko so poslanci pozorni na vsak mesec. Dvotretjinska večina prisotnih poslancev tu ni nedosegljiva.

Katera je vaša največja moralna napaka?
Težko presojam. O tem bi lažje govorili drugi. Za marsikoga je to, da sem šel v politiko, ki velja za nekaj sprevrženega – da ne uporabim ljudskega izreka... Je pa poseben izziv, kako politiki vrniti ugled in smisel. To ni enostavno. Gre za poskus, ki pa za seboj pušča nezanemarljivo sled, in je zato vreden.