Avstrijski uspeh, ki se ga veselimo celo Slovenci

Foto: Profimedia Mura Foto: Katja Jemec Uspeh: Mura
Kot zadnji del sestavljanke je zeleno luč dobila še Avstrija.
Oglej si celoten članek

"Kar 13.000 hektarjev Mure v Avstriji je bilo v sredo v Parizu prepoznanih kot pomembna rečna pokrajina in uradno priznane kot biosferno območje," sporočajo iz WWF Adria.

“Razglasitev tega biosfernega območja je zadnji košček v sestavljanki, ki bo omogočil Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Srbiji, da nadaljuje pot do nominacije k globalno prvem petdržavnem biosfernem območju Mura-Drava-Donava” pravi predstavnik WWF Adria v Sloveniji Leon Kebe.

Mura, ki se pridruži Dravi na hrvaško-madžarski meji in se kasneje skupaj z njo izliva v Donavo, je začetna točka “Amazonke Evrope”. WWF, okoljska ministrstva in ostali partnerji iz področja zaščite narave iz vseh petih držav zadnjih 20 let trdo delajo k končnem cilju – trajna zaščita območja kot biosferno območje, ki bo prvo, ki se razteza čez pet držav.

WWF Adria

Spodje sekcije treh rek in njihove poplavne ravnice, ki segajo preko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije sestavljajo po navedbah naravovarstvenikov eno najbolj biotsko bogatih naravnih pokrajin našega kontinenta: "Naraven rečni tok stalno oblikuje nove habitate za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste, vključno z več kot 300 vrstami ptic. Dober primer tega je belorepi orel, ki ima na tem območju največje število parov v Evropi. Številne ribje vrste, kot je kečiga in Donavski sulec uporabljajo 700 kilometrov dolg rečni sistem za migracijo."

Unescov seznam Na Unescovem Seznamu svetovne dediščine štiri slovenske znamenitosti

Potencial za razvoj turizma

Identiteta regije ter življenjski standard za ljudi, ki jim je to območje dom, sta po navadbah strokovnjakov z WWF Adrie v veliki meri odvisna od Mure, Drave in Donave: nedotaknjene poplavne ravnice ščitijo naselja pred poplavami in zagotavljajo zaloge pitne vode, privlačna krajina pa izboljšuje potencial za razvoj trajnostnega turizma.

Hrvaška in Madžarska sta svoj del dodali že leta 2012, sledila jima je Srbija leta 2017 in Slovenija v letu 2018. Skupaj bo pod okriljem UNESCA ustvarjen model trajnostnega razvoja regije, ki je osnova za čezmejno sodelovanje. V začetku junija je slovenska vlada sprejela odločitev in zavrnila planirano gradnjo hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri. 

"Priznanje Spodnje doline Mure kot biosferno območje je zadnji košček v mozaiku, ki odpira pot k združitvi vseh petih že priznanih biosfernih območij pod eno streho – bodoče prvo svetovno Petdržavno biosferno območje Mura-Drava-Donava. Naslednji korak do tega cilja je skupna vloga za nominacijo," so zaključili v WWF Adria. 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.