Gozdna terapija in gozdna kopel se vedno bolj uveljavljata tudi pri nas; med 18. in 23. septembrom letošnjega leta bo v Kranjski Gori potekal 5. svetovni kongres o zdravilnem učinku gozda na človeka v povezavi s turizmom. Kranjska Gora je tudi ena tistih občin, ki bodo tej turistični ponudbi namenile več pozornosti.
V Sloveniji trenutno že deluje dvajset certificiranih gozdnih terapevtov, ki so razpršeni čez celotno Slovenijo. Slovenci smo pravzaprav pionirji na tem področju, saj smo med prvimi v Evropi raziskali zdravilne učinke gozdne in atmosferske klime na zdravje turistov, ki bivajo na destinaciji Kranjska Gora. Prav tako je Slovenija postala ena prvih evropskih držav, ki ima akreditiran študijski program za gozdnega terapevta v javnem šolstvu.
A najprej pojdimo k osnovam; gozdna kopel, gozdno kopanje ali potapljanje v gozd ne pomeni kopel v vodi sredi gozda, kot ste morda sprva pomislili, temveč kopanje vseh naših čutov v dobrodejnih elementih gozda.
Ena izmed začetnic gozdne terapije v Sloveniji – dr. Darija Cvikl, laikom gozdno terapijo predstavlja kot izziv, "pri katerem moramo prehoditi 800 metrov gozdne poti v dveh urah". Gozdno kopanje enači s kopanjem v morju ali jezeru, "samo plavanja v gozdu se še nismo dobro naučili".
Z gozdnim kopanjem kot gozdno turističnim produktom se je prvič srečala leta 2014, z gozdno terapijo pa dve leti kasneje. V mislih se vselej druži z gozdom, tudi takrat, ko ne raziskuje njegovih zdravilnih učinkov. Teh pa ni malo, razkrije.
V zadnjih desetih letih je bilo na področju učinkov gozdne terapije na človeka opravljenih kar nekaj medicinsko vodenih raziskav po celem svetu, ki podajajo pregled pozitivnih, zdravilnih in blagodejnih vplivov izvedene gozdne terapije, kot so na primer zmanjšanje stresa, protivnetni učinki hlapnih snovi od rastlin izbranega gozdnega ekosistema na človeka in na okrepljenost njegovega imunskega sistema, znižanje sistoličnega in diastoličnega tlaka ter srčnega utripa, po njihovih opažanjih se je prav tako statistično izboljšalo tudi splošno počutje turistov po vseh psiholoških parametrih. Gozdno kopel/Gozdni potop/Gozdno terapijo zato sogovornica priporoča prav vsem.
Povpraševanje po storitvi gozdne terapije počasi, a vztrajno narašča, pove. Šele v zadnjih nekaj letih so se tudi pri nas prebudili turistični ponudniki, kot so Gozdni selfness, gozdni potop, gozdna animacija, gozdna doživetja … "Vse več je novih idej, ki temeljijo na konceptu Healthness-a, trenda, ki je trenutno številka 1 na svetu," pojasni.
Vsi omenjeni so že oblikovani turistični gozdni produkti, ki temeljijo na zdravilnih atributih gozda. Na eni strani imamo klimatska letovišča, kot je destinacija Kranjska Gora, kjer se razvojno zelo opirajo ravno na znanstvena dognanja. V načrtu imajo preučevanje bolj celovitega razvoja klimatskega letovišča in k sodelovanju povabiti tudi Institut za klimatologijo in balneologijo, izmeriti zdravilnosti posameznih geomorfoloških specifik in dokazati, "da živimo v čudoviti, z naravnimi lepotami bogati deželi, ki je povrhu vsega tudi zdravilna oziroma blagodejna za naše zdravje".
Ali ljudje naravo zanemarjamo oziroma zanjo ne znamo ustrezno skrbeti?
"Izogibam se kakršnemu koli obsojanju in posploševanju, kaj osebe znajo ali česa ne znajo. Tudi pri ravnanju z gozdom po mojem globokem prepričanju gre resnično prej za zelo neosveščene obiskovalce, brezbrižne turiste ali rekreativce oziroma nabiralce gozdnih sadežev, ki se s tem, ko se neprimerno vedejo v gozdu, dejansko ne zavedajo, kako ogromno škodo delajo naravi, gozdnemu ekosistemu in konec koncev samim sebi," odgovarja Cvikl. Prepričana je, da osveščen obiskovalec ne bo ravnal napak.
Pri večji osveščenosti o pomenu gozda pomagajo tudi gozdne terapije. Po njenih besedah na ljudi delujejo pomirjajoče, gozdno okolje jim pomaga pri osredotočenosti in jih navdaja z veseljem. "Prav tako se počutijo medsebojno bolj povezani, doživljajo gozd kot pravo zdravilo za dušo, ki jih ne le sprošča, ampak deluje nanje tudi terapevtsko. Gozd je zdravilo in notranji mir, sprostitev, pozitivna energija, neskončna meditacija, odmik od ponorelega sveta. Gozd je svoboda," razlaga sogovornica.
Meni, da se ljudje premalo zavedamo pomena, ki ga ima gozd na naše zdravje in ohranjanje imunskega sistema. Gozdna terapija ima tako po njenem prepričanju vse možnosti, da postane nov trend v turizmu.
Prav tako pa lahko v prihodnosti večjo vlogo prevzame tudi na področju javnega zdravja: "Če samo pogledamo podatke, ki jih je objavil NIJZ, lahko vidimo, da se je zdravstveno stanje prebivalstva Slovenije po porabi antidepresivov v obdobju od leta 2010 do leta 2018 drastično povečalo. Ob zavedanju, da imamo na dosegu roke tako zdravilne gozdove, pa ne moremo mimo prvega logičnega pomisleka, ki pravi: približajmo naše gozdove in njihove zdravilne učinke tudi državljankam in državljanom celotne Slovenije."
Sklene, da bi morala država postaviti ukrepe, se zavzeti za institucionalizacijo tako gozdnega turizma, kot tudi vseh gozdno terapevtskih praks, ki lahko izboljšajo javno zdravstveno sliko Slovenije. Pove, da na Portugalskem in v Južni Koreji gozdno terapijo izdajajo celo na recept. "Upam, da se bo to tudi pri nas kaj hitro zgodilo," željo za konec izrazi gozdna terapevtka.