Sonce vzhaja in pred mano ta prizor

Foto: S. H. H.
Foto: S. H. H.
Končno na poti spet nekoga srečam!
Oglej si celoten članek

Kamp Omišalj je po Ježevcu in Glavotoku tretji kamp, v katerem prenočim. Tudi tukaj je kar nekaj ljudi, največ v avtokampih in prikolicah. Kampi sploh niso prazni, zasedenih je nekaj hišk, ogromno je avtodomov in prikolic. Starejših parov ali družin z malčki. Ekskluzivnega prostora v prvi vrsti ob morju v tem času ni težko dobiti.

Foto: S. H. H. Krk, avtodom

Četrti dan 21-kilometrska pot Camina Krk poteka iz središča Omišlja proti najbolj severnemu delu otoka in nato proti Čižičem. Opis prvih treh poti najdete v spodnjih člankih:

1. del "Sama, čisto sama? Kaj pa kače, divje svinje in šakali?" 2. del Najprej me vpraša: "A ste videli tisto drevo?" 3. del Kriza. V moji glavi vre: "Bom sploh lahko nadaljevala?"

 

Foto: S. H. H.

Most in sončni vzhod

Krenem še pred sončnim vzhodom, vem, da me čaka pogled na Krški most in res, srečava se, ko ga sonce ravno osvetli in razgled je spektakularen. Krški, nekdaj Titov most je dolg 1430 metrov in visok 67 metrov. Slovesno so ga odprli 19. julija leta 1980 in postal je znamenit po betonskem loku do otočka Sveti Marko, ki je bil v času gradnje z dolžino 390 metrov najdaljši most na svetu. Preden so naredili most, so otok Krk s celino povezovali trajekti na liniji Črišnjeva – Voz.
Most je Krk odprl svetu, število prebivalcev Krka od takrat narašča.

Foto: S. H. H. Krk, most
 

Območje Komunade

Pot pelje nato pod mostom in ob zalivu, nato pa se začne strmo vzpenjati. Razgledi so krasni. 
Tukajšnje širše območje je bilo vse do 90. let prejšnjega stoletja imenovano Komunada, območje, kjer so lahko ljudje brezplačno pasli nekaj krav ali drobnice ali si nabrali drva za ogrevanje.

Prideva do ostankov stražarnice in kapelice. V času bizantinskega cesarstva je bila tukaj nadzorna točka na trgovski poti med Omišaljem in Sv. Markom. Zraven je velikanska farma smilja, začetek maja je in smilj, ki je porezan, začenja šele odganjati. Tisti v naravi že pripravlja cvetove.

Foto: S. H. H. Krk

Končno spet pohodnik!

V daljavi zagledam možaka, ki se mi približuje. Na glavi ima klobuček, v rokah pa nekaj podolgovatega drži uperjeno v zrak. Videti je kot lovec in pomislim, da jih bom verjetno slišala, ker Frida ni na vrvici.
A ko pride bliže ugotovim, da v rokah drži velik mikrofon in snema petje ptic. Že od daleč me v smehu pozdravlja, nato pa pokaže proti Fridi in po nemško vpraša: "A kaj grize?" "Jooo," zategnem, sploh ne vem, zakaj. 
Možak se začne krohotati in viti z rokami po zraku. Frida ga gleda in za vsak slučaj zalaja. To ga šele razvname, v smehu se zvija od stopal do glave. Moj Camino.

Foto: S. H. H. Krk

Biser na biser

Daljša hoja po skalnatem, severovzhodnem delu otoka nato pripelje do zaliva Slivanjska, kjer je ena najlepših mivknatih plaž na otoku.  
Nad zalivom je Jama Biserujka, kraška jama, ki je ime dobila po zakladu, ki naj bi ga tam skrili pirati. To je edina kraška jama, ki je dostopna turistom in velja za atrakcijo otoka. Mini Postojnska jama.
Vstop je mogoč le z vodičem. 20 minut bi morala čakati, sonce pa je vse bolj visoko. Zdaj hodiva že po vzhodni strani, po soncu izpostavljenem terenu. Ta biser preskočiva.

Foto: S. H. H. Krk, Rudine

Si pa zato nekaj časa več vzameva za Rudine, zaselek kamnitih hiš, med katerimi je nekaj obnovljenih. Kraj je močno izpostavljen burji, nekoč je bilo tukaj življenje res težko. A še zdaj tukaj vztraja nekaj ljudi. Veliko malih hiš in hlevčkov je zapuščenih in na pol porušenih. Brez težav bi cel dan posedala v senci katere od teh kamnitih sten. Frida bi medtem bojazljivo raziskovala. 

Foto: S. H. H. Krk
Hrana za ribe in zdravilno blato

Pot se nato nadaljuje po cesti skozi gozd proti Čižicem, kjer se četrti dan Camina konča, a tudi tokrat morava midve še naprej. Prenočili bova v kampu Klimno. Kmalu prideva do znamenitega zaliva Soline, kjer se srečata sladka in morska voda.
Domačin se sprehaja po enem od kanalov in z mrežico lovi rakce. "Za ribe," mi pove in se skremži, ko mu razlagam, da jih v Normandiji lovijo za kosilo.

Foto: S. H. H. Krk, Soline
Črno blato v zalivu naj bi bilo zdravilno, a danes še ni kopalcev, ki bi se z njim mazali po telesu.
Za zdravilno blato peloid, je treba globje v vodo, tam je bolj čisto. Peloid naj bi pomagal pri vrsti težav, od revme, ginekoloških, do težav s kožo. Tako kot prej omenjeni smilj pa je vse bolj popularen v kozmetiki.

Zadnji del asfaltirane ceste Frido nosim. Vroče je kot poleti. Čeprav sem izmučena, je za mano krasen dan, poln biserov.

Se nadaljuje.

 

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 16:12 16. Junij 2022.

    Google zdaj plačuje od 99 do 140 dolarjev na uro za spletno delo od doma. Moja zadnja plača je znašala …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.