Medtem ko je za nekatere to nujna pravna korekcija, za druge takšna poteza predstavlja nevaren precedens in opomin, kako lahko zavarovani status izgine brez celovite strokovne presoje.
Biolog iz Štanjela: "To je eno najbolj biodiverzitetno bogatih območij v Evropi"
Dr. Miloš Bartol, biolog in domačin iz Štanjela, je maja letos na predsednika sveta ZRSVN Jožeta Pustoslemška naslovil pismo, v katerem je opozoril na "protislovja in kršitve" pri upravljanju parka. Med drugim je občina v zadnjih letih uredila osvetlitev nenaseljene severne ulice Štanjela znotraj obzidja in z dovoljenjem ZRSVN vgradila več kot sto svetlobnih teles v Ferrarijevem vrtu, je opozoril Bartol.
Spomnil je, da je bil Krajinski park Štanjel razglašen z občinskim odlokom leta 1992, skladno s takratnim Zakonom o naravni in kulturni dediščini. Po njegovem mnenju Štanjel izpolnjuje tudi današnje kriterije krajinskega parka iz Zakona o ohranjanju narave, saj gre za "izjemen preplet kulturne dediščine in narave".
"Težko bi našli boljši primer, kot je Štanjel, kjer se kulturna dediščina vseh obdobij od starejše železne dobe do danes na vsakem koraku prepleta s kulturno krajino, ki je v smislu biodiverzitete eno najbogatejših okolij v Evropi," meni Bartol, ki nadaljuje, da je znotraj meja parka osebno videl veliko uharico, velikega skovika, beloglavega jastreba, smrdokavro, kačarja, velikega in malega podkovnjaka, jadransko smrdljivo kukavico, hrastovega in bukovega kozlička ter velikega pupka, pa tudi vzhodna mediteranska suha travišča, skalna travišča na bazičnih tleh in karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok, "če omenim samo vrste in habitate, ki jih navajata Direktivi o pticah in habitatih".
Posebej ostro kritizira odločitev ZRSVN, ki naj bi ukinitev statusa utemeljil predvsem na pregledu podatkovnih baz. "Baza je pomanjkljiva in ne odraža realnega stanja na terenu. Če podatki niso popolni, strokovna utemeljitev odpade," opozarja.
Za ilustracijo tega, kako pomanjkljive evidence kompromitirajo strokovnost dela ZRSVN, omeni primer rastišč bršljanovega pojalnika.
Teh je na območju Krajinskega parka Škocjan več, rastlina pa se pojavlja tudi marsikje drugod po Krasu. "Evidence zavoda pa v nasprotju s tem dejstvom kažejo, da rastlina uspeva samo na območju Parka Škocjanske jame, zato ga tam varujejo s posebnimi ukrepi, ki jih ni mogoče utemeljiti z racionalnimi razlogi, zato mečejo slabo luč na varstvo narave v praksi," je prepričan Bartol.
ZRSVN: "Območje je antropogeno in brez naravovarstvenih vsebin"
Za pojasnila smo se obrnili na ZRSVN, kjer pravijo, da je bil park ustanovljen na podlagi stare zakonodaje, ki je dopuščala razglasitev tudi območij s pretežno kulturnimi vsebinami. Veljavni Zakon o ohranjanju narave pa določa, da morajo imeti krajinski parki "izjemne naravovarstvene vsebine".
Po pregledu podatkovnih baz "in ogledu na terenu" so ugotovili, da Štanjel "nima naravnih vrednot, ekološko pomembno območje pa pokriva le manjši del območja". "Območje je skoraj v celoti antropogeno, z vrstami, ki so splošno razširjene po Krasu," navajajo.
"Če povzamemo Zakon o naravni in kulturni dediščini iz leta 1981, je ta omogočal razglasitve krajinskih parkov tudi na izrazito kulturno varstvenih vsebinah, brez naravovarstvenih vsebin, medtem ko daje veljavni Zakon o naravi zakonsko podlago za zavarovanje krajinskih parkov le na območjih z izjemnimi naravovarstvenimi vsebinami, kulturno varstvene vsebine, ki so na območju Štanjela izjemne, pa pokriva Zakon o varstvu kulturne dediščine, zato skladno s kriteriji tu ne moremo več imeti Krajinskega parka po naravovarstveni zakonodaji."
Zavod RS za varstvo narave
"Bršljanov pojalnik, ki ga omenjate, v Sloveniji ni zavarovana vrsta, navedena je le v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam in še tu le kot ranljiva vrsta," so še dodali sogovorniki z Zavoda RS za varstvo narave.
Zato predlagajo ukinitev statusa krajinskega parka in ohranitev zaščite kulturne dediščine.
Na MNVP podpirajo predlog ZRSVN in poudarjajo, da je treba pravno stanje uskladiti z današnjo zakonodajo.
"Varovanje kulturne dediščine je v pristojnosti Ministrstva za kulturo, ohranjanje narave pa MNVP. Zavarovanega območja narave ne more biti, če na njem ni naravovarstvenih vsebin," so zapisali.
Pred ukinitvijo so se posvetovali tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki predlogu ni nasprotoval, so pojasnili za Žurnal24.
- Spomnimo: o Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) in njihovih odločitvah smo veliko pisali že v lanskem letu, ko niso želeli izdati soglasja za Magnificov koncert v Tivoliju. Kasneje je Ministrstvo za naravne vire in prostor odobrilo izvedbo koncerta, a je glasbenik vmes že našel drugo lokacijo.
Modic: "Svetilke so za varnost, parkirišča za stanovalce"
Župan Občine Komen Erik Modic nam je potrdil, da občina sledi priporočilu ZRSVN glede uskladitve pravnega stanja. Po njegovih besedah so svetlobna telesa, ki jih omenja Bartol, namenjena varnosti pešcev, opremljena s senzorji gibanja in v Ferrarijevem vrtu prižgana le ob redkih prireditvah.
"Obnovili smo makadamska parkirišča za stanovalce starega jedra in ob poti postavili nekaj javnih svetilk. V Ferrarijevem vrtu razsvetljava služi prireditvam – v lanskem letu je bilo takšnih manj kot 20 večerov," pojasnjuje Modic.
Dodaja, da občina pripravlja novelacijo občinskega lokacijskega načrta, kjer bo ZRSVN kot nosilec urejanja prostora "ustrezno zaščitil območje glede na svoje pristojnosti".
S krasa je treba izgnat vse forešte in žabarje in bo mir.
30let blo sam na papirju, v praksi pa nikjer uporabljeno…gladkomalo se lahko se tisto na papirju izbrise. Nina….sej zastopm da …