Evropska unija s sredo uvaja nova pravila za digitalne platforme za kratkoročno oddajanje nastanitev. Želijo namreč vzpostaviti več reda in preglednosti v sektorju, ki je v zadnjih letih močno rasel, hkrati pa povečal pritisk na stanovanjski trg in lokalno infrastrukturo v številnih turističnih destinacijah.
Gre za Uredbo (EU) 2024/1028, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela po večmesečnih pogajanjih o pravilih za platforme, kot sta Airbnb in Booking, ter se uporablja od srede, 20. maja, v vseh državah članicah. Uredba uvaja obveznost vzpostavitve enotnih digitalnih registracijskih sistemov za ponudnike nastanitev ter obvezuje platforme, da pristojnim organom redno posredujejo podatke o dejavnosti gostiteljev, vključno s številom nočitev, gostov in registracijskimi številkami nastanitvenih enot.
Poročevalka Evropskega parlamenta za predlog uredbe, nizozemska poslanka Kim Van Sparrentak iz skupine Zelenih, se je med pogajanji zavzemala za strožja pooblastila nacionalnih organov v primerih netočnih ali sumljivih podatkov, vključno z možnostjo začasne ukinitve registracijskih številk, ter za hitrejšo uvedbo uredbe od prvotno predlaganega roka. Evropski parlament je končno besedilo sprejel februarja 2024 s 493 glasovi za, 14 proti in 33 vzdržanimi.
Evropski parlament
Jasen okvir za zajezitev neregistriranega kratkoročnega oddajanja nastanitev
Hrvaška medtem izvajanje uredbe povezuje s sprejetjem novega Zakona o gostinski dejavnosti, ki ga je Ministrstvo za turizem in šport predstavilo aprila in je bilo do 18. maja v javni obravnavi. Minister za turizem in šport Tonči Glavina je ob tem sporočil, da zakon uvaja "jasen okvir za zajezitev neregistriranega kratkoročnega oddajanja nastanitev" ter da gre za največji korak doslej v boju proti sivi ekonomiji v sektorju.
Po predlogu zakona bi Hrvaška vzpostavila enoten digitalni postopek registracije ponudnikov nastanitev in obvezno registracijsko številko za vsako nastanitveno enoto, s čimer bi preprečili oglaševanje neregistriranih objektov na platformah. Ministrstvo navaja, da bi morale platforme zagotoviti, da oglasi brez veljavne registracijske številke ne bi bili objavljeni, pristojni organi pa bi lahko številko začasno ukinili ali odvzeli v primeru netočnih podatkov ali nezakonitega poslovanja, poroča Dnevnik.hr.
V obrazložitvi zakona ministrstvo navaja, da je rast platform za kratkoročno oddajanje, skupaj s pomanjkanjem zanesljivih podatkov o trgu, prispevala k pritisku na stanovanjski fond in rasti cen nepremičnin, zlasti na turistično privlačnih območjih. Uredba EU je zato v predlogu opisana tudi kot "strateški odgovor na socialno-ekonomske težave, povezane s platformno ekonomijo".
Hrvaška poslanka v Evropskem parlamentu in nekdanja ministrica za turizem Nikolina Brnjac je ocenila, da bo uredba povečala preglednost sistema kratkoročnega oddajanja in državam članicam pomagala pri upravljanju turizma in stanovanjskega področja.
"Razvoja trajnostnega turizma in destinacij ne moremo upravljati brez podatkov, pomemben del teh podatkov pa bo postal dostopen prav prek Uredbe o kratkoročnem oddajanju," je poudarila Brnjac in opozorila, da brez kakovostnih informacij ni mogoče načrtovati infrastrukturnih in komunalnih zmogljivosti niti odgovoriti na pritiske, ki jih turizem ustvarja na lokalne skupnosti in stanovanjski trg.
Brnjac je navedla tudi, da na ravni EU že potekajo razprave o dodatnih zakonodajnih pobudah, ki bi državam članicam omogočile ciljno usmerjene ukrepe na območjih z velikim stanovanjskim pritiskom, vključno z omejitvami števila nočitev, sistemi odobritev in coniranjem. Po njenih besedah bi lahko Evropska komisija predlog v tej smeri predstavila do konca leta.