Res poznate vse Plečnikove znamenitosti?

Foto: K. D. Ljubljana
Kakšna bi bila Ljubljana, če ne bi imeli arhitekta Jožeta Plečnika?
Oglej si celoten članek

Verjetno popolnoma drugačna, saj je v naši prestolnici pustil močan pečat, ki domačine navdušuje vsak dan, tujci pa se z veseljem vračajo in k nam vabijo svoje prijatelje ter v tujini pripovedujejo o čudoviti arhitekturi našega glavnega mesta.

Ljubljanska tržnica

Zgrajena je bila med letoma 1940 in 1944. Plečnik jo je zaznamoval kot niz pokritih tržnic ob reki, ki se razprostirajo vzdolž reke Ljubljanice, in sicer v dveh etažah. V zgornji etaži danes najdemo izdelke slovenskega porekla, v spodnji pa ribarnico in ribjo restavracijo.

Foto: Profimedia ljubljanska tržnica Narodna in univerzitetna knjižnica

Mogočna knjižnica, v kateri domujejo številni srednjeveški rokopisi in renesančni tiski, je bila zgrajena med letoma 1936 in 1941. Velja za najpomembnejše Plečnikovo delo v Sloveniji. NUK stoji na mestu nekdanjega baročnega Knežjega dvorca iz 17. stoletja, ki je bil podrt v potresu leta 1895.

Foto: Anže Petkovšek ljubljana 29.03.11, Nuk, Narodna in univerzitetna knjiznica, knjiznica, Turjaska Plečnikova hiša

Plečnikova hiša, ki stoji v Karunovi ulici v Ljubljani, je bila arhitektov dom, ko se je leta 1921 vrnil iz Dunaja. V hiši je arhitekt pustil svoj pečat, saj je leta 1925 zgradil valjast prizidek in kasneje dodal stekleno preddverje. Še nekaj let kasneje pa dodal še zimski vrt.

Zapornica na Ljubljanici

V bližini Cukrarne, med Poljanskim nasipom in Vrazovim trgom, na Ljubljanici stoji monumentalna vodna zapornica, ki označuje konec reguliranega korita reke. Po arhitektovi zamisli je oblikovan simbolni slavolok, posvečen vodi, ki zapušča mesto. Zapornica je bila postavljena med letoma 1939 in 1944. Pod tremi stolpi so kriti mehanični sklopi za dvigovanje in spuščanje nivoja reke.

Foto: Profimedia Zapornica na Ljubljanici Pokopališče Žale

Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in tudi v Sloveniji. Žale je ustvarilo več arhitektov, največji med njimi pa je seveda Jože Plečnik, ki je pri gradnji sodeloval med letoma 1936 in 1940. Arhitekt ni želel ustvariti običajnega pokopališča, imel je željo pokopališču posvetiti tudi etično noto. Vhod predstavlja široko dvonadstropno stebrišče, poimenovano Vrt vseh svetih, na vrhu pa sta upodobljena Kristus in Marija.

Foto: Profimedia Žale Tromostovje

Najbolj znameniti mostovi Slovenije so zagotovo trije mostovi v centru Ljubljane, ki prečkajo Ljubljanico in povezujejo tržnico in mestni trg s Kongresnim trgom. Srednji, Špitalski most, je bil zgrajen že leta 1842. Po hudem potresu leta 1895 so obnovo Špitalskega mostu in njegovo razširitev zaupali Plečniku, ta pa se je odločil da osrednjemu, staremu mostu doda dva nova, namenjena pešcem. Tromostovje kot tako je bilo dokončano leta 1932, 1992 so ga delno obnovili, od leta 2007 pa so Špitalov most zaprli za ves promet.

Foto: Profimedia Tromostovje Trnovski most

Zgrajen je bil med letoma 1929 in 1932 in velja za osrednjo točko Plečnikove preureditve Gradaščice. Povezuje Krakovo in Trnovo. Most, ki je širok 20 metrov, je ob straneh obložen s podpeškim apnencem, na konicah mostnic pa so postavljene štiri nizke piramide. Most je podaljšek trga pred trnovsko cerkvijo, piramide, ki krasijo most pa so enake oblike kot zvonika cerkve.

Foto: Profimedia Trnovo Križanke

Križanke je skupno ime za kompleks nekdanjega samostana nemškega viteškega reda (red križnikov, po katerem je prizorišče dobilo ime). Gradnja samostana se je začela nekje okoli leta 1228. posloje je bilo leta 1511 hudo poškodovano v potresu in so ga med letoma 1567 in 1569 obnovili. Leta 1952 pa so k sodelovanju za obnovo predlagali Plečnika, ki je poskrbel za podobo, kot jo poznamo danes.

Danes tu domuje Javni zavod Festival Ljubljana, znotraj gledališča pod zvezdami pa velikokrat nastopajo glasbeniki, gledališke predstave in različne druge prireditve.

Foto: Profimedia Križanke Čevljarski most

Eden lepših mostov v Ljubljani je bil postavljen med letoma 1931 in 1932. Na njegovem mestu je nekoč stal leseni most, katerega je Plečnik zamenjal z mostom, polnim stebrov na obeh straneh. Ker so na starem lesenem mostu imeli čevljarji svoje delavnice, je po njih dobil ime.

Foto: Profimedia Čevljarski most

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.