Tudi Slovenija del sanjske "Evropske Amazonke"

Foto: Mario Romulić Kopački rit
Strogo varovano in vplivno območje biosfernega rezervata se razprostira na 280.000 hektarjih in vključujeta 13 zavarovanih območij.
Oglej si celoten članek

"Skupna nominacija Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije, poslana 30. septembra na UNESCO, je zadnji potrebni košček sestavljanke za razglasitev pet-državnega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava. Pričakujemo da bo UNESCO razglasil biosferni rezervat v juniju 2020," sporočajo z WWF. 

Reke Mura, Drava in Donava, ki tečejo skozi pet držav, tvorijo zeleni pas dolg 700 kilometrov. Obenem povezujejo preko 930.000 hektarjev edinstvenega območja z razkošno naravno in kulturno dediščino in tako ustvarjajo Evropsko Amazonko. WWF

"Čezmejna nominacija je močan kazalnik utrjevanja regijskega sodelovanja s skupnim ciljem varovanja narave. Delo na skupni nominaciji je izvrsten primer meddržavnega sodelovanja pri zelo pomembnem vprašanju", je povedala Petra Remeta, programska direktorica WWF Adrije.

Foto: Jaroslav Pap Gornje Podunavlje

Delo na vzpostavitvi pet-državnega biosfernega rezervata se je po navedbah WWF Mura-Drava-Donava uradno začelo leta 2011, ko so okoljski ministri vseh petih držav podpisali deklaracijo o ustanovitvi čezmejnega biosfernega rezervata. Hrvaška in Madžarska sta zaščitili svojo rečno krajino leta 2012, sledijo jima Srbija (2017), Slovenija (2018) in Avstrija (2019). Skupna nominacija je povezala pet koščkov sestavljanke v eno varovano območje.

Tudi orel belorepec

Strogo varovano in vplivno območje biosfernega rezervata se razprostira na 280.000 hektarjih in vključujeta 13 zavarovanih območij. Obdaja ju 650.000 hektarjev prehodnega območja. Redki poplavni gozdovi, peščeni in gramozni prodi, rečni otoki in mrtvice tvorijo edinstveno rečno in kulturno krajino.

Foto: Profimedia Orel belorepec

Območje Evropske Amazonke je dom 140 parom orla belorepca, kar je največja populacija te ogrožene vrste v Evropi. Tudi druge ogrožene vrste kot so beloglava čigra, črna štorklja, vidra, bober in jesetri tu najdejo varen dom. Obenem to območje nudi zavetje več kot 250.000 pticam na selitvi.

Ne samo, da je območje dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, ampak je od Mure, Drave in Donave odvisno skoraj 900.000 ljudi. Razlivna območja ščitijo naselja pred poplavami in zagotavljajo oskrbo s pitno vodo, izjemne rečne krajine pa povečujejo potencial za trajnostni turizem.

WWF

"V času podnebne krize in množičnega izumiranja vrst postane vprašanje varovanja zadnjih naravnih območij stvar preživetja. Imenovanje biosfernega rezervata je pomemben odmik od škodljivih projektov, kot so gradnja novih hidroelektrarn ali izkopavanje sedimentov. Trajnostno sobivanje ljudi in narave je smer, ki jo moramo izbrati ", opozarja Ivana Korn Varga iz WWF Adrije.

Foto: Goran Šafarek Drava

Ravno tako je pomembno poudariti, da je delo na območju pet-državnega biosfernega rezervata zelo obsežno. Projekti v skupni vrednosti 14 milijonov EUR, ki jih sofinancira Evropska unija, prispevajo k varovanju narave in razvoju celotnega območja. V okviru pobude coop MDD je vzpostavljeno sodelovanje zavarovanih območij v vseh petih državah z namenom čezmejnega upravljanja. Poudarek projekta Bike Trail Amazon of Europe pa je vzpostavitev trajnostnega modela kolesarskega turizma. Po drugi strani pa se z drugimi projekti izvajajo konkretni ukrepi za revitalizacijo rek, z namenom ustvarili nove habitate in rekreacijske cone ob rekah.

Pri pripravi nominacijskega obrazca so poleg WWF-a sodelovala tudi ministrstva in javne ustanove za varstvo narave v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji ter Unescov program Človek in Biosfera. Skupna nominacija je rezultat prizadevanj WWF-a, EuroNatur-a in številnih drugih organizacij za varstvo narave v vseh petih državah.

"WWF že več kot 20 let intenzivno deluje na varovanju rek in prepoznavanju njihove vrednosti. Izjemno smo ponosni na uspešno nominacijo, ki bo dodatno zaščitila Muro, Dravo in Donavo", je zaključila Korn Varga.

Foto: Mario Romulić Festival Podunavlje

anja.scuka@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.