Kot smo že pisali, se je temperatura v Sloveniji v zadnjih nekaj desetletjih dvignila nadpovprečno v primerjavi z ostalimi predeli Zemlje. Po podatkih ameriške agencije Nasa je bila povprečna temperatura na površini Zemlje leta 2020, skupaj z letom 2016, rekordno visoka, najvišja v zgodovini meritev. Iz podatkov je razvidno, da se je svetovna temperatura zraka ob površju od leta 1880 v povprečju dvignila za dobro stopinjo Celzija. Zaskrbljujoč podatek priča, da se je v Sloveniji in njeni okolici dvig temperature še podvojil. To pomeni, da se Slovenija segreva nadpovprečno hitro.

Kot opozarja Renato Bertalanič iz Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), pa lahko lahko v prihodnje pričakujemo, da se bo ozračje še naprej ogrevalo: "Na globalni ravni se bo ogrelo do konca stoletja za od 1,4 do 4,4 stopnje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Kopno se ogreva hitreje od morja, zato bo na kopnem to povečanje večje."

V Sloveniji lahko po njegovih besedah prav tako pričakujemo še nadaljnje ogrevanje ozračja: "Trenutno je povprečna temperatura v Sloveniji okrog 2,3 stopnje Celzija nad predindustrijsko, do konca stoletja bo temperatura od 3,3 do 7,5 stopinj Celzija nad predindustrijsko vrednostjo. Do 50. let tega stoletja se bo ogrelo še približno za stopinjo Celzija."

Foto: Profimedia Vročinski val v Španiji

"Kako močno se bo ogrelo, je odvisno od tega, koliko toplogrednih plinov bo človeštvo še naprej spuščalo v ozračje. Nizke številke, omenjene zgoraj, so ocene za ogrevanje, če bi izpusti toplogrednih plinov padli do leta 2050 na ničelno neto vrednost, po letu 2050 pa bi bili negativni, torej, da bi CO2 črpali iz ozračja. Višje številke so ocene za še naprej visoke izpuste toplogrednih plinov, ki bi do leta 2050 podvojili koncentracijo CO2 v ozračju. Torej je vse odvisno od družbeno-ekonomskega razvoja človeštva," komentira Renato Bertalanič.

Ogrevanje ozračja bo po njegovih navedbah vzrok tudi za druge spremembe v podnebnem sistemu, povečala se bosta pogostost in jakost izjemnih vročinskih dogodkov, na primer vročinskih valov, vročih in toplih dni in tropskih noči: "Okrepil se bo vodni krog, zato lahko pričakujemo tudi obilnejše padavine, velikokrat ob močnih nalivih, istočasno bodo močnejši tudi sušni dogodki. Neurja bodo močnejša. Tveganje za poplave se bo povečalo. Pozimi bo sneg redkejši, snežna odeja pa se bo obdržala krajši čas,"

Trenutno stanje onesnaženosti

Evropska agencija za okolje (EEA) navaja, da je za kar 77,01 odstotka izpustov toplogrednih plinov v EU odgovorna energetika, od tega vsaj tretjino prispeva promet. Nato sledijo kmetijstvo, industrijska proizvodnja in upravljanje z odpadki. Skupni izpust toplogrednih plinov v EU znaša  4.065.462 (leta 2019), od tega ima vodilno vlogo Nemčija.

Slovenija je sicer na 23. mestu, vendar se tukaj moramo zavedati dveh stvari; velikost in stopnja razvoja države imata velik vpliv na izpuste takšnih plinov, ter vsi živimo na istem planetu. Ob vsem tem ne smemo pozabiti še na sežiganje fosilnih goriv (premog, nafta, zemeljski plin), saj nastane veliko snovi, ki je škodljivih za okolje, na primer ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, dušikovi in žveplovi oksidi in tako dalje.

"Najslabši scenarij nas lahko doleti, če bo človeštvo z izpusti toplogrednih plinov nadaljevalo z isto stopnjo kot sedaj oziroma jih še pospešilo. Dvig temperature v Sloveniji bi bil tudi za 7,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo," pojasnjuje Bertalanič.

Od šestdesetih let prejšnjega stoletja se je do danes ogrelo za okrog dve stopinj Celzija. To je skoraj toliko, kot znaša razlika v povprečni temperaturi med Ljubljano in Portorožem. Dvig za dodatnih pet stopnj Celzija je tolikšen, kot znaša razlika med povprečno temperaturo maja ali septembra in julija v Ljubljani. Se pravi, da lahko pričakujemo v maju in septembru julijske razmere. 

Renato Bertalanič, Arso

Poletja bodo po njegovih ocenah veliko bolj vroča, kot so sedaj: "Praktično vsi dnevi bodo vroči, s temperaturo nad 30 stopnj Celzija. Kot omenjeno, bodo postali tudi ostali vremenski dogodki ekstremni: neurja bodo veliko močnejša, nalivi obilnejši, zato se bo povečala nevarnost poplav, suše bodo pogostejše in močnejše."

Vročinski val

Kako lahko ukrepamo?

Ukrepi proti pospešenemu ogrevanju ozračja so po besedah Bertalaniča že omenjeni: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kar se mora zgoditi na svetovni ravni. Prispevek ene države k temu je zelo majhen. "Po drugi strani so nekatere spremembe neizbežne, zato se morajo ukrepi dotikati tudi prilagoditvam na že spremenjeno stanje, prilagajanju na podnebne spremembe," pojasnjue. 

Te so po njegovih navedbah obsežne, od prilagajanja v kmetijstvu (namakanje, spremenjene kulture, zaščita pred pozebo, zaščita pred novimi škodljivci), gradbeništvu (načrtovanje drenaže, zaščita pred zemeljskimi plazovi, učinkovita raba energije, hlajenje), turizmu (prilagoditev zimskega turizma na manj snega, raba vode poleti), energetiki (spremembe v potrebi po električni energiji, npr. hlajenje poleti, prilagoditev na spremenjene rečne režime, na neurja in vetrolome), do industrije in običajnega življenja (delovne razmere med vročino, problemi skladiščenja, prevoz, raba vode in energije).

Napoved Ponoči bo v nekaterih slovenskih krajih snežilo

Se razmere lahko izboljšajo?

"Vsaj v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati, da bi se razmere izboljšale. Do sredine stoletja se bo temperatura ozračja dvigovala ne glede na naše ukrepe," pravi sogovornik. Zelo pomembno je, da ta dvig ne bi bil previsok: "Zato so strokovnjaki postavili mejo globalnega ogrevanja na 1,5 °C nad predindustrijsko dobo. Z vsakim dvigom nad to mejo postanejo posledice globalnega ogrevanja obsežnejše in bolj izrazite. Da ta meja ne bi bila presežena moramo zelo hitro in odločno ukrepati.".