"Vsi so presenečeni nad lepoto dežele, a kaj več od tega ne."

Foto: Profimedia
Pogovor s turistično vodnico, ki tuje goste po Sloveniji vodi že več kot trideset let, o pravih, kvalitetnih turističnih vodnikih, skrbi za dediščino, prigodah s turisti in o slovenskem zlatem trikotniku.
Oglej si celoten članek

Vsako leto 21. februarja obeležujemo Mednarodni dan turističnih vodnikov. V več slovenskih mestih ga turistični vodniki praznujejo z brezplačnimi vodenji po znanih in manj znanih slovenskih znamenitostih.

Brezplačno Doživite slovenske znamenitosti kot jih še nikoli niste

Foto: Osebni arhiv Mateja Kregar Gliha Mi smo se odločili, da dan obeležimo s pogovorom z Matejo Kregar Gliho, ki je turistična vodnica že več kot trideset let. Svoje delo je začela v nekdanji Jugoslaviji, natančneje v Opatiji, kjer je študirala na Fakulteti za turizem in hotelirstvo in se pridružila veliki ekipi turističnih vodnikov takratnega podjetja Kvarner Express in kasneje Atlas. Tuje goste vodi v angleščini in slovenščini, večinoma dela v Ljubljani, na Ljubljanskem barju in v regiji osrednja Slovenija. Turisti pa vodi tudi drugje po Sloveniji, pa tudi po Italiji, Avstriji in državah nekdanje Jugoslavije. Vodi tudi izobraževanje za turistične vodnike, je članica Mednarodne zveze združenj turističnih vodnikov in članica Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije.

Katere destinacije so med tujimi gosti najbolj priljubljene, katere med domačimi?

Pri tujcih je to naš zlati trikotnik: Bled – Ljubljana – Postojna, pri domačinih Primorje, hribi in toplice.

Obstajajo kakšne poglavitne razlike med slovenskimi in tujimi gosti?

Slovenski obiskovalci se v krajih zadržujejo dlje, tujci večinoma le kakšen dan ali dva, čeprav se čas bivanja podaljšuje.

24. februar Brezplačna turistična vodenja

Katere slovenske navade tuje turiste najbolj zabavajo oz. najbolj izstopajo?

Zelo so presenečeni nad "kofetkanjem" in posedanjem po terasah. Najprej so malce presenečeni in pravijo "Ja, kdaj pa delate ali študirate?", potem pa se hitro navadijo in se pridružijo na kavici ali kozarcu vina ali piva.

Foto: Profiemdia Turisti v Ljubljani

Se spomnite kake posebne prigode s tujimi ali domačimi gosti, ki vas je nasmejala?

Imela sem skupino iz Italije v Ljubljani. Ko smo se pogovarjali, ali je že kdo bil pri nas, je ena gospa izjavila: "Pri vas še ne, ampak tukaj blizu na Hrvaškem, v eni veliki kraški jami!" Me je zelo začudilo in sem želela kaj več vedeti o tej jami. Ni vedela kaj dosti. Imena se ni spomnila, vedela pa je, da je bila čudovita, velika in da so se peljali z vlakcem. Mi je bilo takoj jasno, da je bila gospa v Postojnski jami. Sem ji pojasnila, da je jama v Sloveniji, kar pa sprva nikakor ni mogla verjeti. Verjetno so potovali na Hrvaško, se na kratko ustavili v Postojnski jami in šli dalje. Očitno niso imeli dobrega spremljevalca ali pa vodnika, če so ga sploh imeli.

Ne boste verjeli, a še vedno me ob naročanju velikokrat povprašajo, tudi iz članic EU, v kateri valuti morajo plačati. Ko jim pojasnim, da so bančna nakazila zelo hitra, ker je to sedaj EU, so pa sploh zelo presenečeni.
– Mateja Kregar Gliha

Katere manj obiskane slovenske destinacije si po vašem mnenju zaslužijo več pozornosti?

Praktično vse izven zlatega trikotnika, ki sem ga omenila. Meni ljube pa so Dolenjska z Novim mestom, Kostanjevica na Krki, Bela krajina. Zelo je pomembno, da se obiskovalci razpršijo po deželi. Tako bo dobro za vse: dohodek bi se razpršil, obiskovalci pa bi dobili bolj pristno izkušnjo. Le tako bomo dosegli trajnostni razvoj turizma.

Kakšna je razlika med obiskom neke destinacije s turističnim vodnikom in brez?

Turistični vodniki je "lokalec", torej je oseba, ki živi v kraju, ki ga predstavlja. Tu živi vsak dan, tu ima družino, sosede, prijatelje, tu opravlja svoja vsakodnevna opravila. Obisk kraja z domačinom ti omogoča, da kraj spoznaš v vsej svoji veličini. Tako iz dediščinskega vidika kakor tudi vsakdanjega življenja.

Obiskovalci želijo vedeti, kako danes poteka življenje tu in sedaj, kakšni so izzivi, npr. kako je živeti mladim, kako poteka izobraževanje, kakšna je socialna politika, kako živijo mlade družine, kako upokojenci, kakšne želje in težave imajo domačini. Vsekakor pa želijo spoznati domačo kulinariko.
- Mateja Kregar Gliha

Vodnik jih skozi dvosmerno interakcijo vpelje v novo kulturo. Ker je vodnik domačin, se njegova ljubezen do kraja čuti na vsakem koraku, čustvo se prenese na obiskovalca in doživetje je popolno. Kasneje se lahko obiskovalci sami podajo na nadaljnje raziskovanje in odkrivanje. Če kraja ne obiščejo z vodnikom, je kot gledanje oblačil v izložbi: obleka je lahko zelo lepa, ali nam bo pristajala, ali se bomo v njej resnično dobro počutili, pa ne vemo, dokler je ne probamo.

Kako lahko posameznik postane turistični vodnik? Katere kvalifikacije so potrebne?

Za začetek se je potrebno prijaviti enemu od izdajatelju licenc: odvisno od tega, na katerem področju želite biti turistični vodnik. Sledi izobraževanje, včasih so organizirani tečaji, drugič se lahko pripraviš sam. Sledi preverjanje znanja. Po opravljenem izpitu se lahko začnemo ukvarjati z delom turističnega vodnika. Če želimo biti kvalitetni vodniki, se izobraževanje nikoli ne preneha.

Turistični vodnik mora osvojiti splošno poznavanja nekega kraja, komunikacijske veščine turističnega vodenja, tehnike vodenja v muzeju, po kraju in v avtobusu ter prvo pomoč. Tudi praksa je sestavni del izobraženja in se prepleta s teoretičnim delom. Skupno izobraževanja zavzema sto ur. Na koncu sledi izpit iz teorije in praktičnega znanja na terenu.

 

Menim, da so za to pristojne službe, ki skrbijo za dediščino. Imamo možnost, da se lokacije zaščiti, saj so nam kot družbi pomembne. Lokacija je področje, prostor ali objekt, na katerem se nahajajo ali vsebuje naravne, kulturne, zgodovinske, tradicijske vrednote. Gre za zaščito intelektualne lastnine, gre za cilje kulturne politike, gre za svobodo izražanja različnih stališč, še posebej socialnih, kulturnih, verskih in filozofskih vrednosti v družbi. Vse to zahteva potrebo po zavarovanju visoke stopnje izobraženosti in utrditve nacionalnega jezika. Torej vzrokov, zakaj zaščiti je več kot dovolj.

Na primer ko se z obiskovalci pogovarjamo, kaj vse se je dogajalo na naših tleh, na koncu začudeni vprašajo: "Ja kako pa vam je uspelo vse to ohraniti do današnjih dni? Pa še vedno govorite slovensko?"
– Mateja Kregar Gliha

Obiskovalci to veliko bolj cenijo kot mi. In zakaj se ne bi potrudili in to dejansko tudi zaščitili? Če bo šlo tako naprej, čez nekaj let ne bo več obstajala naša dediščina, ne bo več naše identitete, ampak se bo (po naši zaslugi in zaradi naše neaktivnosti) zlila z drugimi - to pa je nekaj, zaradi česar se Trubar, Vodnik, Prešeren, Krek, Hribar in še kdo že obračajo v grobu . V Sloveniji smo trajnostni razvoj dali na prvo mesto. Trajnostno pomeni, da moramo dediščino pustiti zanamcem takšno kot smo jo dobili. Če dovolimo, da vsakdo lahko nas predstavlja po svoji mili volji, ne da bi preverili njegovo znanje in kompetentnost, verjetno naše identitete ne bo več, jo bomo razprodali oz. se bo razlila v globalnem svetu. Kaj bomo v tem primeru pustili našim zanamcem?

23. februar Brezplačna turistična vodenja

Katere spremembe opažate v preteklih letih na področju turističnega vodenja v Sloveniji?

V zadnjih letih je turizem v porastu: v določenih delih sveta je, zaradi politične nestabilnosti, turistična dejavnost šibkejša. Tokovi so se obrnili k nam. Dejstvo je, da je turizem v svetovnem merilu v enormnem porastu: če ne tukaj, pa kje drugje.

Turizem se nam je preprosto zgodil: smo med Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko, ki so turistično atraktivne destinacije, Mi smo vmes, vedno več imamo obiskovalcev, a ker infrastruktura ne sledi rasti, imamo že veliko težav.
– Marjeta Kregar Gliha

Radi bi bili nekaj posebnega, a žal standardi storitev niso na tisti ravni, da bi na obiskovalcu pustili pečat. Vsi so presenečeni nad lepoto dežele, a kaj več od tega ne. Pri kvaliteti storitev se zatakne. Če je turistični vodnik pravi, izobražen tako, kot pričakuje stroka, je uspeh višji. Turistični vodnik je tisti »lokalec«, s katerim obiskovalec preživi največ časa. Je tisti, ki motivira obiskovalca, da je njegov obisk bolj bogat, bolj aktiven, bolj pristen, da je njegova izkušnja avtentična. Študije so potrdile, da obiskovalci, ki so del časa preživeli s turističnim vodnikom, porabijo več denarja, se udeležujejo več aktivnosti, so bili deležni boljšega odnosa, dežela se jim je bolj vtisnila v spomin in zato se na destinacijo tudi pogosteje vračajo.

Kaj bi želeli še dodati ob Mednarodnem dnevu turističnih vodnikov?

Vsem domačinom želim, da bi se nam priključili in skupaj z nami odkrivali lepote naše dežele. Morda bo komu to tako všeč, da se nam bo celo priključil.

Foto: Osebni arhiv Mateja Kregar Gliha

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 13:39 23. Februar 2019.

    Bled je praktično celo leto en velik dolgčas in je vse, kar dela v turizmu povsem nesposobno. To velja za …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.