V središču najstarejšega mesta v Sloveniji stoji mogočen mestni stolp, ki velja za pričo zgodovinskega dogajanja, ki je v dolgih letih transformiralo Ptuj. V sklopu kampanje Moja Slovenija, ki jo je organizirala Slovenska turistična organizacija (STO), smo imeli priložnost ogleda ptujskega mestnega stolpa in zvonika cerkve sv. Jurija, ki velja za eno najbolj prepoznavnih stavb v mestu.

Stolp se ponaša s svojo značilno baročno čebulasto streho, ki sega skoraj 60 metrov visoko, in tako že stoletja oblikuje mestno veduto. A čeprav je bila notranjost stolpa zaprta pred očmi javnosti, se je sedaj to spremenilo. Stolp je namreč prvič odprl svoja vrata za obiskovalce in vključuje tudi vsebinsko razstavo, ki vodi skozi več kot 700 let zgodovine. V šestih nadstropjih imajo obiskovalci tako možnost doživeti arheološke sledi Ptuja, spoznati zgodovinsko vlogo stolpa in odkriti eno največjih posebnosti – delujoč mehanski urni mehanizem z več kot 21 metrov dolgim lesenim nihalom.

Kot je uvodoma pojasnil pater Andrej Feguš, župnik na Ptuju in eden izmed zaslužnih ljudi za obnovo stolpa, gre za enkraten objekt, ki ga ni nikjer drugod. "Mislim, da ga nikjer na svetu ni. Nikjer ni obrambnega stolpa, ki so ga premožni ptujski meščani takrat zgradili v obrambo pred Turki. Nato jih je trikrat pošteno prizadel požar, zaradi česar so izgubili premoženje," je na hitro opisal zgodnješo zgodovino. Zvonik je bil nekaj časa v lasti mesta, vendar je bila po mnenju župnika njegova oskrba pomanjkljiva. Zvonik je nato prešel v last župnika, ta pa se je zaradi obnove močno zadolžil, da je stolp dobil takšno podobo, kot jo ima tudi danes.

Foto: osebni arhiv pater andrej feguš Zgodbo stolpa so v župniji nato nadgradili s pomočjo Ptujskega muzeja ter v stolpu razstavili eksponate, ki so bili izkopani leta 1990 na področju med cerkvijo in stolpom. Eksponati so tako le dodatna priča bogate zgodovine stolpe. V temeljih stolpa so namreč arheologi odkrili sledove rimskih zgradb, bronastodobne naselbine, slovanskih grobov iz 11. stoletja ter srednjeveških pokopališč.

Med najdenimi predmeti so balzamariji, keramični odtisi, novci cesarjev Tiberija in Vespazijana ter srednjeveške sponke, pasne zaponke in svetinjice.

Stolp prvič omenjen leta 1376

Stolp je bil prvič omenjen leta 1376 kot del mestnega statuta, skozi stoletja pa je spreminjal vloge. Kot že omenjeno, je nekaj časa služil kot obrambno opazovalni stolp, kasneje je postal zapor in na koncu zvonik. Trenutna oblika stolpa izvira iz konca 18. stoletja, ko je bil stolp po požaru prekrit z baročno čebulasto streho.

Foto: Osebni arhiv nihalo mestni stolp ptuj "Mi smo hoteli dati nekaj tudi kraju," je ob omembi prenove povedal Feguš. "Takoj, ko smo uspeli zagotoviti financiranje projekta, smo se vrgli v delo. Delo je trajalo približno tri leta, kar ne vključuje zgolj tesarska in kamnoseška dela, največji izziv nam je namreč predstavljala zgodba," je razložil ter dodal, da zgodovina ni eksaktna znanost, zaradi česar lahko pogosto prihaja do nasprotovanj in drugačnih informacij. Ravno zaradi tega je obnova trajala dlje časa, saj so želeli verodostojno zgodbo.

Foto: Osebni arhiv zvon mestni stolp ptuj Največja znamenitost stolpa pa je zagotovo nihalo. Pater Feguš je pojasnil, da 21 metrov dolgo nihalo velja za najdaljše avtentično nihalo na svetu. Ima tudi utež iz kamna, ki tehta 300 kilogramov. Nihalo uravnava hitrost delovanja urnega mehanizma, ker pa so želeli ohraniti to avtentičnost, so takoj odstranili vse elektromotorje za navijanje. To pomeni, da navijanje ure zjutraj in zvečer poteka ročno, da se zagotovi točnost za naslednji dan. "Ura teče tako mehansko kot takrat, ko so jo postavili," je zagotovil pater.

Stolpna ura deluje zgolj na osnovi gravitacije in mehanskega prenosa. Njeno gibanje poganjajo štiri kamnite uteži, zobniški sistem pa je ročno kovan in oblikovan s tako natančnostjo, da še danes prikazuje čas na treh straneh stolpa. Vsake četrt ure pa zazvoni tudi eden od dveh stolpnih zvonov. Največji tehta skoraj 3100 kilogramov in izvira iz leta 1709.

Mestni stolp Ptuj je odprt od ponedeljka do sobote od 10.30 d0 19.30 ter ob nedeljah med 11.30 do 19.30. Odrasli morajo za vstopnico plačati sedem evrov, študenti, dijaki in upokojenci pa pet evrov.

Velik finančni zalogaj

Prenova Mestnega stolpa je bila polna izzivov, je pripomnil pater, a šlo je za projekt z dušo, v katerem so sodelovali številni prostovoljci. Prenovo so financirali s prodajo eno od župnijskih zemljišč ter med drugim tudi s turistično oddajo sob v župnišču. Feguš je dejal, da so za prenovo porabili med 150.000 in 200.000 evrov, nekaterih dolgov pa še vedno niso odplačali.

Oddajanje sob jim tako predstavlja precejšnji del financiranja, ki pa ga lahko ogrozi predlog zakona o gostinstvu. Slednji namreč močno omejuje oddajanje sob oziroma stanovanj. A kot je odvrnil pater, bodo v tem primeru spremenili namembnost stavbe, saj gre za pridobitno dejavnost. Sam je namreč mnenja, da je občini v interes, da se sobe še naprej oddajajo ter tako posledično vabijo turiste v najstarejše mesto v Sloveniji.

ksenja.znidarsic@styria-media.si