Depoziti. "V prvi vrsti so za varčevanje vedno najprimernejše najkonservativnejše varčevalne oblike, kot so depoziti. Ta oblika je osnovna in primerna za vsakogar, brez izjem. Če se posameznik ne more dovolj disciplinirati, da bi plačeval najprej samemu sebi, predlagam, naj si ustvari trajni nalog pri banki ali administrativno prepoved pri delodajalcu," pojasnjuje Igor Mujdrica, finančni svetovalec iz družbe i-svetovanje.

Pojasnimo, da sta v Sloveniji v veliki večini primerov depozit in vezana vloga ena in ista stvar; tudi namen potrdila o vlogi, ki ga uporabljata še dve banki, je isti.

"Kadar je zelo verjetno, da osebe določenega zneska denarja nekaj časa, recimo tri leta, ne bodo potrebovale, naj varčujejo v obliki depozita," pa svetuje Samo Lubej, neodvisni finančni svetovalec iz Finančnega centra.

Oblikujte si varnostni sklad

Tako Mujdrica kot Lubej vsakomur najprej priporočata vzpostavitev tako imenovanega varnostnega sklada. Gre za denarno rezervo samo in izključno za primere začasne izgube prihodkov (izguba službe, iskanje oziroma menjava delovnega mesta). Lubej poudarja, da sta bolj kot znesek pomembna namen varčevanja in to, ali že imate ustvarjeno varnostno rezervo. "Varnostna rezerva naj bi bila vedno tolikšna, da lahko izpad prihodkov, od katerih sprotno živimo, nadomestimo s prihranki, recimo vsaj nekaj mesecev," dodaja.

Pozanimajte se o pogojih

"Ta denar mora biti popolnoma likviden, tako da je smiselno sredstva držati v bančnem depozitu, ki ga lahko posameznik prekine kadarkoli brez kakršnihkoli stroškov in omejitev (pogoje je treba nujno preveriti pri banki; če tega banka, na katero prejemate prihodke, nima, je tovrstni depozitni račun smiselno poiskati pri drugi)," dodaja Mujdrica. Takšne prekinitve depozitov brez stroškov prekinitve omogočajo nekatere slovenske banke, pri nekaterih pa lahko s prekinitvijo nastanejo precejšnji stroški.

Lubej ob tem opozarja na pasti predčasne prekinitve vezave: "Banke nastopajo različno. Nekatere ne omogočajo razveze depozita pred potekom roka, za katerega je bil sklenjen; takrat je treba najeti premostitveni kredit, v takem primeru pa znajo biti ti stroški precejšnji. Zato se dobro pozanimajte o pogojih bank."

Stroški bank in depozitov so različni in so zapisani v depozitnih pogodbah z bankami. Pazljivost je zagotovo na mestu, saj je trenutno po informacijah Mujdrice 14 milijard evrov denarja slovenskih varčevalcev zgolj na bankah.

Najugodnejši pri Abanki

Depoziti se obrestujejo po različnih obrestnih merah, ki so odvisne od tega, koliko denarja ste za določen čas pripravljeni vložiti v banko.

Večina bank ima za svoje uporabnike osebnih računov ugodnejšo obrestno mero kot za nekomitente. Pozorni bodite tudi pri zneskih vezave. Večina bank ima predpisan minimalni znesek vezave. Minimalni znesek 250 evrov imajo recimo pri NLB, NKBM, SKB in Abanki, pri UniCredit Bank je minimalni znesek 500 evrov, pri Sparkasse pa 1.500 evrov.