Kaj vam je v teh štirih letih ostalo najbolj v spominu?
Grožnje za izstop iz koalicije. Nekateri so menili, da so neresne, a smo kar nekajkrat bili tik pred tem. Prva je bila, ko smo v koalicijsko pogodbo zapisali, da bomo pokojnine usklajevali z bruto plačami, a je takratni minister Janez Drobnič prve spremembe zakonodaje pripravil brez te dopolnitve. Druga kriza je bila ob davčni refromi. Vztrajali smo, da bi ob enotni davčni stopnji pokazali izračune, ali to res pomeni višjo gospodarsko rast in da ne bo šlo za dvig življenjskih stroškov. Takšnega izračuna ni bilo in čez noč je bila enotna davčna stopnja umaknjena. Tretja grožnje je bila ob vojnih zakonih. Zakon je omogočil, da bi s pravno elastiko dosegli, da bi tisti, ki so sodelovali z okupatorjem, pridobili status žrtve vojnega nasilja. Zadnja pa je bila ob prodaji državnega premoženja. Mnenja smo, da to ni racionalno in ni smotrno.

Vam je česa žal v teh štirih letih?
Morda to, da ni koalicija bolj pestra, kar se tiče ideoloških pogledov. Bolj učinkovita bi bila, če bi bili v koaliciji dve stranki desnega in ena iz levega bloka. Jaz pravim, da Desus ni ne v levem ne v desnem bloku. Potem bi bila ta oblast uravnotežena in bi verjetno sprejeli bolj uravnotežene odločitve, ki bi jih širša javnost bolje sprejemala. Ker pa je vlada izrazito desna, je ta polarizacija močnejša in so zato močnejši tudi napadi nanjo. Zdi se mi, da je slovenska politika ostredotočena izključno na političen boj, kdo bo prevzel oblast. Jaz pa mislim, da bi po 17 letih politiki morali gledati bolj na to, kdo ima ljudi, ki so sposobni Slovenijo peljati naprej. Upam, da nove generacije ne bodo obremenjene z osebnimi zamerami.

	Kondicije med ministrovanjem nisem izgubil. Zadnjič sem bil na Joštu in sem zaostal samo dve minuti za svojim najboljšim asom. Karl Erjavec

Ste optimistični? Je možno, da bo v naslednjem mandatu tako?
Ne, mislim da bo to prerasla šele nova generacija politikov. Ta sedanja generacija je že zelo obremenjena s tem. Zanimivo mi je geldati stare televizijske dnevnike iz časov osamosvojitve. Ko gledaš tuje politike ugotoviš, da nihče ni več aktiven, naši pa so še vsi aktivni. To je smešno gledati. Mislim, da do takšnih pogledov lahko pride šele z generacijo novih politikov, ki ne bodo obremenjeni z zaslugami iz leta 1990 in 1991 ter bodo imeli globalne poglede.

Zanimivo, da o novi generaciji govori predsednik strake upokojencev.
Predsednik sem postal pred tremi leti in prepričan sem, da vsak državljan ve, da to ni več ista stranka. V tem času smo se modernizirali, pridobili smo tudi veliko novih kadrov. To ni stranka samo aktualnih upokojencev! Eden pomembnih političnih izzivov prihodnosti je, kako se soočiti s staranjem prebivalstva. Če sem provokativen: Ali verjamete, da boste dobili pokojnino iz pokojninske blagajne?

Vprašal bi obratno: Ali si upate napovedati, koliko pokojnine bo imel današnji 30 letnik?
Ne, ne upam. To je odvisno do tega, kaj bodo storile prihodnje vlade. Zato smo bili tako proti prodaji telekoma. Gre za državno podjetje z visokimi dobički. Nimamo nafte in plina, imamo pa impulze in telefonijo. Slovenci smo toliko pripadni, da vemo, da impulzi kapljajo kot kaplja nafta. Ni res, da se mora država povsem umakniti iz gospodarstva. To je čisti liberalizem. Ko enkrat to prodaš, tega ni več, kupnino pa se da hitro zapraviti. Zato moramo najboljša podjetja ohraniti in dobičke usmeriti v pokojninsko blagajno. Kapitalsko družbo (Kad) bi morali vrniti nazaj na zavod za pokojninsko in inavlidsko zavarovanje, ampak ne tako, da bi ta s tem upravljal, ampak da bi se vse kupnine in vse iz Kad namenili za dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne. To je eden od elementov. Slovenija ima premajhno gospodarstvo, da bi vedno računala na visoko gospodarsko rast.

Je to rešitev problema, na katerga opozarjajo ekonomisti, da bo luknja v pokojninski blagajni?
Da, zraven pa mora biti tudi uspešno gospodarstvo. Ne moremo računati samo na to in razprodati najboljše, vlagati v znanost, ceste ter ne vem še kaj. Nič ti ne pomaga, če imaš najboljše ceste, ljudje pa bodo lačni. V teh mandatih smo to ravnovesje porušili. Ljudje so potem nezadovoljni in nemotivirani. Zadovoljen človek pa lahko da več od sebe. Ravno naslednji mandat bo odločilen, ali bomo šli še naprej na razslojevanje. Lahko gremo na skandinavski model, ampak Slovenci radi dobro živimo, Skandinavci pa so skromni ljudje. Njihove hiše, oprema in način življenja – ta je povsem drugačen kot slovenski. Slovenec ne bi bil pripravljen na tako skromno življenje.

Zanimivo, da je do razslojevanja prišlo, ko imamo visoko gospodarsko rast. Sedaj napovedujejo krizo.
Verjetno bo res kriza, saj vidimo, koliko se je podražila nafta. Čudim se, da ekonomski pogoji niso že sedaj slabši. Bojim se, da bo do tega efekta še prišlo. Ne verjamem, da bomo tako hitro imeli nove energetske vire.

Erjavu kljub aferam ni žal, da je šel v nakup osemkolesnikov. © Saša Despot

Vaš odgovor na to?
Prepričan sem, da Slovenija ustvari zadosti, da bi lahko več vlagali v socialno državo. Gre za to, kako si določiš prioritete. Jaz se ne sprašujem, kaj bo, če se bo zgodil črni scenarij. Takrat bomo stiskali pasove. A ne glede na to, lahko storimo to tako, kot sem rekel. Lahko pa Kad prenesoma na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in preverimo, katera državna podjetja se prodajo in katera so strateško pomembna. Popoln umik države iz gospodarstva pa je floskula.

Hipotetično: po volitvah sta izenačeni leva in desna koalicija, Desus je jeziček na tehtnici – kateri koaliciji bi se raje pridružili?
Mi smo sicer sredinska stranka, ampak glede na to, da smo socialno občutljivi in ne stranka kapitala, smo bližje levemu polu. Verjetno bi bilo lažje delati v takšni koaliciji. Vendar je za nas kot stranko primarno to, kaj nam bo mandatar ponudil za uresničevanje našega programa. Ena pomembnejših točk je usklajevanje pokojnin z neto plačami. Če tega ne bo, nas ni. Ne moremo iti v vlado in pri tem ničesar narediti za volilce. To pomeni politični samomor, ne samo moj, ampak tudi za stranko Desus.

Na kakšen rezultat pa računate na jesenskih volitvah?
Računam na osem do deset poslancev, tako nam kažejo tudi naše interne meritve.

Kakšno je vaše mnenje o kandidatu, ki po naravnih nesrečah, ki so zdaj pustošile po Sloveniji, lastnikom poškodovanih hiš na vprašanje, kdaj bodo prejeli državno pomoč, odgovori, naj raje pridno delajo in igrajo loto?
Tak človek je neresen.

Je pa kandidat Desusa.
Res? Kdo je to rekel?

© grafika Žurnal24

Kamniški župan Anton Smolnikar.
Kot sem rekel, to je neresna izjava, ne vem pa v kakšnem kontekstu je to povedal. Moram pa reči, da je Smolnikar izredno veliko naredil zdaj ob tem neurju. Lahko, da mu je malo ušlo.

Te dni se napoveduje državna seja o pokrajinah v državnem zboru. Projekt bo najverjetneje propadel, saj potrebuje dvotretinjsko večino.
Da.

Kaj bo potem v naslednjem mandatu v očeh Desusa s pokrajinami?
Za nas je bistveno to, da se dobi širše soglasje. To je tako pomemben projekt, da ga ne more forsirati ena ozka koalicija. Ta projekt ni enostaven in vemo, da je zelo občutljiv. Vsi vemo, da je teh pokrajin preveč. To drugo stopnjo lokalne samouprave potrebujemo, ampak politična dejavnost je takšna, kakršna je. Če smo lahko 17 let shajali brez pokrajin, bi lahko tudi naslednjih 17 let. Glede uravnoteženega regionalnega razvoja pa lahko to dosežemo tudi skozi državni proračun, če bi imela vlada in posamezni ministri občutek, da uravnoteženo izpeljejo določene projekte na področju Slovenije.

Ministrstvo za obrambo ima ta občutek?
Mi imamo šest uprav in mislim, da so ta optimalna. Tukaj gre za to, da je treba zagotavljati nacionalno varnost na celotnem področju države.

Vam je zdaj po vseh teh aferah žal, da ste kupili osemkolesnike?
Ne. Ni stvar v tem ali je meni žal ali ne. Za nakup osemkolesnikov se je odločila država. To niso moje odločitve, ampak je moja služba biti minsiter za obrambo.

	“Računam, da bomo imeli v novem mandatu od osem do deset poslancev. Tako nam kažejo interne meritve.” Karl Erjavec

Bi v novem mandatu, če se vam ponudi priložnost, prevzeli ministrstvo za pravosodje?
Če bi prišel v vlado in bi bil v igri za ministrsko mesto, bi bilo prav da sem še en mandat minister za obrambo. Nima smisla, da bi zdaj šel drugam. Moja želja je bila od vedno pravosodje, saj sem tam gor zrastel. Ampak bi zdaj ostal tu tudi zaradi Patrie in ker je še veliko odprtih projektov. Do leta 2004, ko smo postali člani zveze Nato smo sprejemali samo dokumente in obljubljali, zato smo začeli te projekte tudi realizirati. Jaz sem kot minister prišel v tisto fazo, ko je bilo treba te obljube začeti realizirati.

Katera je v vaših očeh vaša največja moralna napaka v življenju? Da vam je za kakšno stvar žal.

Ah, se mi je že večkrat kaj takega zgodilo. Težko samo eno stvar izpostavim, ampak se mi ponavadi rado zgodi, da kakšno stvar preveč direktno povem, kakšnemu, ki ga imam zelo rad. In potem mi je žal, ker se mi zdi, da sem bil pregrob. To me potem peče tudi več dni, takrat res trpim.

Kako pa gre telovadba z vojaki?
Šel sem dva kroga z njimi. Ampak tedaj je bilo tako, da je šla ena runda prvi druga runda pa drugi krog. Ni bilo tako, kot se je kasneje pokazalo, tistih sedem kilometrov. Sklec je bilo pa petdeset.

Ste izgubili kaj kondicije kot minister?
Ne, mislim da ne. Zadnjič sem bil na Joštu in sem bil samo dve minuti slabši do svojega anjboljšega rezultata.To ni veliko.