Če smo pred desetimi leti vezali milijon tolarjev (4.137 evrov) za eno leto, smo pri različnih bankah dobili od 51 do 58 tisoč tolarjev (212 in 242 evrov), smo takrat poročali v Žurnalu. Danes bi za isti vezani znesek dobili le dobrih 123 evrov.

Spet v rahlem upadu

“Depozitne obrestne mere so najprej s približevanjem evroobmočju – in nato z vstopom vanj – upadle kljub relativno visoki ravni euriborja,” razlaga Sašo Stanovnik iz Alte Invest. Na prehodu v leto 2009 pa je euribor zaradi krize v evroobmočju strmoglavil. V Sloveniji so se kljub temu depozitne obrestne mere stabilizirale okoli štirih odstotkov, saj so banke z depoziti nadomeščale druge vire financiranja, ki so postopoma usihali.

Depozitne obrestne mere so trenutno spet v rahlem upadu. Stanovnik pričakuje, da se bo trend nižanja nadaljeval tudi prihodnje leto, predvsem ko se bodo razmere v bančnem sistemu nekoliko umirile oziroma razrešile.

Obupali ob napačnem času

Če smo pred desetimi leti v povprečni vzajemni sklad vložili 4.173 evrov za eno leto, smo dobili pribitek 417 evrov, kar je pol več kot pri depozitih. Če bi letos enak znesek vložili v sklad, ki vlaga v delnice na globalnem trgu, bi bil zaslužek (brez vstopnih provizij in davka na kapitalski dobiček) 129 evrov.

“Približno tretjina skladov slovenskih družb je deset let pozneje vredna 40 odstotkov več, so pa tudi takšni, ki so danes vredni deset odstotkov manj kot takrat,” pravi Katja Majerle iz Individe. Strategija kupi in drži na delniškem trgu po njenem prepričanju v zadnjih desetih letih ni bila uspešnejša kot vlaganje v depozite na banki, saj je trg doživel zelo velik padec. Poudarja pa, da je veliko vlagateljev obupalo v napačnem času in so imeli zato velike izgube. “Tisti, ki pa so v teh letih sledili rastočim oziroma padajočim trendom in temu prilagajali svoj portfelj, so lahko zaslužili več kot dvakrat toliko, kot če bi investirali v depozite,” trdi.