Za to, da bi ugotovili, ali je šlo v primeru omenjene banke za nepravilnosti, bi bilo treba po besedah predsednika komisije za preprečevanje korupcije Gorana Klemenčiča pogledati vsak primer posebej, lahko pa omenjeno "odstopanje nakazuje na to, da je mera odločanja o tem, kdo bo dobil posojilo pod enimi in kdo pod drugimi pogoji, nekoliko preširoka".
Na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi poročila o delu komisije v letu 2010, je Klemenčič komentiral tudi navedbe iz poročila, da je komisija pri svojem delu s posebno analizo ugotovila, da v obdobju vsake vlade obstaja določena skupina podjetij, ki v tistem času zelo povečajo poslovanje z državo.
Po navedbah Klemenčiča slednje kaže, da je finančna slika med javnim in zasebnim v Sloveniji "izrazito deformirana in da pomemben del državnega proračuna sledi zasebnim podjetjem, vezanim na menjave oblasti".
Imen omenjenih podjetij na komisiji novinarjem danes niso želeli razkriti, saj se v posameznih primerih vodijo nekateri postopki (15 jih teče), prav tako pa podjetjem brez trdnih dokazov ne želijo delati poslovne škode.
"Težava je v prioritetah"
Kar se tiče učinkovitosti državnih organov pri preganjanju korupcije, Klemenčič ni zadovoljen s tem, da le malo sumov korupcije - "krepko pod 10 odstotki", - ki jih ugotovi komisija, dočaka epilog na sodišču.
Za slednje je, kot pravi Klemenčič, veliko razlogov, ki "jih ni mogoče strniti v preprosto obtožbo, da je slovensko pravosodje neučinkovito". "Je pa nedvomno težava v prioritetah in obdelavi tovrstnih dejanj. In temu bo treba v prihodnosti posvetiti neprimerno več pozornosti," je dejal Klemenčič.
Največja težava sistemska korupcija
Glede splošnega vprašanja korupcije v državi, pa Klemenčič ocenjuje, da je največja težava sistemska korupcija, slednja pa se lahko toliko bolj razrašča tudi zato, ker so nadzorne inštitucije finančno in kadrovsko podhranjene, nekatere pa imajo tudi pomanjkljivo neodvisnost.
"Tipično slovensko. Kupimo si kakovosten in dober avto, potem pa nimamo za bencin," ob tem ugotavlja Klemenčič.