Vlada bo za boj proti sivi ekonomiji letos namenila 120.000 evrov, prihodnje leto pa predvidoma dvakrat več.

Po besedah ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana je cilj prepoloviti obseg sive ekonomije.

Židan, ki na vladni ravni koordinira aktivnosti boja proti sivi ekonomiji, je uvodoma spomnil, da je v Sloveniji sive ekonomije od osem do deset milijard evrov, javne blagajne pa ob vsaki "sivi" milijardi evrov izgubijo 100 milijonov evrov.

Spreminjali bodo miselnost

Minister je ob tem opozoril, da je siva ekonomija tudi moralni problem, Slovenija pa se želi z aktivnim bojem proti temu pojavu uvrstiti v skupino držav, kjer neplačevanje davkov velja za moralno sporno.

Slovenija zato v boju proti sivi ekonomiji ne bo le spreminjala zakonodaje in izvajala nadzornih akcij, temveč bo tudi ozaveščala in spreminjala miselnost ljudi. Prav to pa je cilj vladne kampanje Vklopi razum, zahtevaj račun. Z njo želi vlada v srednjeročnem obdobju oz. treh letih sivo ekonomijo prepoloviti.

Vlada je že vzpostavila posebno spletno mesto http://www.protisiviekonomiji.si/, na katerem so na voljo vse informacije o sivi ekonomiji.

Zapiranje lokalov bo redno delo

Generalna direktorica Davčne uprave RS (Durs) Jana Ahčin je pojasnila, da so po uvedbi virtualnih davčnih blagajn izvedli prek 4000 inšpekcijskih nadzorov. Ta teden pa so začeli z aktivnim nadzorom gostincev, je spomnila. Pri tem se je zahvalila za aktivno sodelovanje državljanov, saj se je število prijav v primerjavi s preteklimi leti povečalo za 100 odstotkov.

Kot je napovedala Ahčinova, bodo s temi akcijami, tudi zapiranjem lokalov, nadaljevali, a ne bodo več tako medijsko odmevne in bodo postale "navadno delo davčne uprave".

Šli bodo tudi nad zobozdravnike

Durs pa ne more biti tako učinkovit na področjih, kot sta zobozdravstvo in odvetništvo, kjer uporaba registrskih blagajn ni nujna.

Tržni inšpektorat RS je tudi zaradi takšnih primerov v četrtek predlagal prepoved izdajanja računov s pomočjo t.i. paragonskih blokov, ki jih je zdaj mogoče kupovati povsod, a se jih lahko nato odvrže. Kot so ocenili, bi bilo bolje, da bi bloke izdajal le Durs, pri čemer bi se nanje vpisalo matično številko podjetja. Stornacijo računa bi bilo v tem primeru zelo težko pojasniti, je nanizala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.