13 rezov v krizni proračun

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
Nepotrebno. Nakupi zemljišč in novih vozil ter milijoni za študije o izvedljivosti projektov ne spadajo v krizni proračun. Prihodki. Davčnih prihodkov naj bi bilo za 600 milijonov manj, kot je predvideno.
Oglej si celoten članek

Varčevanje. Letos naj bi se v proračun nateklo za 8,6 milijarde evrov prihodkov, država pa bi porabila nekaj več kot deset milijard. A davčni prihodki bodo za vsaj 600 milijonov evrov nižji, zato se z rebalansom že precej mudi. Desnosredinske stranke pod vodstvom Janeza Janše so tako že napovedale, da bodo proračunske odhodke, če bodo vladale, skrčile za od 700 do 800 milijonov evrov. Kako, še ne r
azkrivajo.

Smo pa v uredništvu našli vsaj 13 postavk proračuna, kjer se da varčevati. Nekaj nakupov, kot so nova vozila, zemljišča, IT-licence in podobno, bi bilo glede na resnost krize smiselno preložiti za kakšno leto ali dve. Drugje bi bilo smiselno od deset- do 50-odstotno varčevanje.

Skriti "drugi odhodki"

Letos naj bi na primer za "druge operativne odhodke" porabili kar 129 milijonov evrov. Šele s pomočjo strokovnjaka za proračun razvozlamo, da sem spadajo stroški za konference, seminarje, avtorske honorarje, študentsko delo, sejnine in strokovno literaturo pa tudi razni dodatki za funkcionarje in še in še ... "Ja, znesek je visok," prizna sogovornik in oceni, da bi se tu dalo prihraniti "vsaj 20 odstotkov" (torej 24 milijonov). Pri subvencijah Slovenskim železnicam (SŽ) pove, da jih bo težko povsem odpraviti, da pa bi prihodnja vlada na SŽ morala bolj pritisniti "in jih nabrcati k reševanju izgube".

Pri novogradnjah in obnovah, kjer naj bi se dalo prihraniti največ in kjer sogovornik ocenjuje, da bo nova vlada našla večino manjkajočega dela do 800 milijonov evrov prihrankov, pa bo treba najprej pogledati, na katere projekte so vezana evropska sredstva. Se pa utegne ob tem zgoditi, da se bomo odpovedali kakšni od nujnih gradenj ali obnov, ker zanjo na koncu ne bo denarja.

Foto: Saša Despot Janez Šušteršič

Trinajst rezov

  • 7,6 milijona evrov naj bi država porabila za nakup prevoznih sredstev. Strošek je v času krize visok. Vozila bi bilo treba na novo prerazporediti službam po prioritetah.
  • 13 milijonov evrov naj bi letos šlo za nakup zemljišč in naravnih bogastev, a denarja ne bo dovolj niti za projekte v gradnji.
  • 38 milijonov je predvidenih za nakup licenc in IT. Prav na IT-področju je protikorupcijska komisija ugotovila, da nekatera podjetja živijo le od države.
  • 63 milijonov evrov bo šlo v obliki subvencij v žepe javnim podjetjem. Večina od tega gre SŽ, ki jih subvencioniramo že leta.
  • 86 milijonov evrov bi prihranili, če bi javna uprava pri pisarniškem in drugem materialu ter tekočem vzdrževanju zategnila pas za samo deset odstotkov.
  • 26 milijonov bi prihranili, če bi za 30 odstotkov skrčili število in s tem stroške za študije o izvedljivosti projektov in projektno dokumentacijo ter najprej dokončali vse, kar že teče, na novo pa začeli le, kar je nujno.
  • 40 milijonov evrov manjše izdatke bi prineslo desetodstotno rezanje investicijskih transferjev občinam, ki bi še vedno dobile 350 milijonov za naložbe.
  • 17 milijonov bi bil prihranek, če bi tudi javni zavodi podobno kot občine naložbe znižali za deset odstotkov.
  • 36 milijonov evrov manj bi bilo izdatkov, če bi država zaradi krize za 30 odstotkov skrčila tekoče transferje nevladnim organizacijam. Še vedno bi jim ostalo 90 milijonov.
  • 24 milijonov evrov bi znašal prihranek, če bi se za 20 odstotkov zmanjšali “drugi transferji posameznikov”. Transferji nezaposlenim, družinska in starševska nadomestila, transferji za socialno varnost in štipendije pa se ne bi krčili.
  • 36 milijonov evrov manj bi porabili, če bi država pri novogradnjah in adaptacijah deset odstotkov naložb (ki se še niso začele!) zamaknila za eno, morda pa celo dve ali tri leta.
  • 16 milijonov evrov bi prihranili, če bi izvedli 80 odstotkov najnujnejših investicijskih vzdrževanj in 
obnov.
  • 32 milijonov prihranka bi prinesla prostorska reorganizacija. Zdaj se ministrstva in zavodi selijo v najete prostore, državni pa ostajajo prazni.

∑ 435 milijonov evrov prihrankov skupaj znašajo prej našteti rezi, ki ne posegajo v plače, socialne transferje ali spodbude gospodarstvu.

Preberite še komentar Andreje Basle: Ko zdrava pamet odpove.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 3

  • 09:33 24. Januar 2012.

    politiki bi morali dobit plačo, kot vsi normalni delovni ljudje, glede na to, da v službi berejo časopise, čatajo in …

  • 09:26 24. Januar 2012.

    Janša realno pove: šparati bo treba, zategovati pasove!<br /><br />Janković pa samo stresa populistične puhlice: Slovenija bo ne vem kako …

  • 09:13 24. Januar 2012.

    Ja in zakaj bi varčevali na nas ki delamo zakaj bi morali dobit za pol delovni čas samo 700€ aja …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.