Konec septembra je zdravstvena blagajna na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja poslovala s primanjkljajem prihodkov nad odhodki v višini 153.819.314 evrov, stanje dolga v enotnem zakladniškem računu je zato znašalo 156 milijonov evrov. Glede na zakon ZZZS konec leta ne more imeti dolga in mora poslovati v okviru potrjenjega finančnega načrta.
V sistemu obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ni likvidnostnih težav.
Zamude pri izplačilu obveznosti lahko vodijo v likvidnostne težave izvajalcev
"ZZZS bo tako ob koncu leta 2026 prilagodil dinamiko plačevanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev, dobaviteljev medicinskih pripomočkov, lekarn, delodajalcev in drugih partnerjev. Po aktualni finančni projekciji bo skupni zamik plačil iz leta 2026 v leto 2027 lahko znašal do 185 milijonov evrov," so sporočili z zavoda. "ZZZS se zaveda, da ima takšna prilagoditev dinamike plačil lahko posledice za likvidnost izvajalcev zdravstvenih storitev in drugih partnerjev, zato bo po vračilu obstoječih likvidnostnih posojil in glede na tekoča razpoložljiva sredstva postopoma poravnaval zadržane obveznosti. Vse obveznosti, ki bodo prenesene v leto 2027, bodo poravnane v prvih dneh januarja, in sicer z najemom novega likvidnostnega posojila v sistemu enotnega zakladniškega računa države (EZR)." V prvih dneh januarja 2027 bodo poravnane obveznosti z zapadlostjo 31. decembra.
Največji del zamika plačil, okoli 85 %, se nanaša na izvajalce zdravstvenih storitev, preostali zamiki plačil pa se nanašajo na ostale obveznosti.
Poslabšana likvidnost ZZZS v letu 2026 je posledica več medsebojno povezanih dejavnikov, med katerimi izstopata ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in učinki plačne reforme v javnem sektorju. Na rast odhodkov vplivajo tudi višji stroški dela, dvig minimalne plače in uvedba zimskega regresa, staranje prebivalstva ter razvoj novih zdravstvenih tehnologij, zdravil in medicinskih pripomočkov.
Janševa koalicija transferje iz proračuna za ZZZS zmanjšala za sto milijonov evrov
"Pomemben dejavnik je ob koncu leta tudi nepričakovano zmanjšanje transfera iz državnega proračuna v javno zdravstveno blagajno, ki ga je Državni zbor RS sprejel oktobra letos. Medtem ko finančni načrt ZZZS za leto 2026 vključuje sredstva v višini do 520 milijonov evrov, je bil z oktobra sprejetim rebalansom državnega proračuna transfer zmanjšan na 420 milijonov evrov," opozarjajo pri ZZZS.
Dolgoročno stabilno financiranje javnega zdravstvenega sistema zahteva tudi ustrezno zagotovljene vire financiranja in učinkovitejša orodja za obvladovanje odhodkov, opozarjajo pri ZZZS.
Interventni zakon bi povročil še 113 milijonov evrov izpada
Če bo uveljavljen Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) - o tem bomo odločali na referendumu 6. decemmbra, bo ZZZS iz obveznega zdravstvenega zavarovanja prejel še 113 milijonov evrov manj. Glavni ukrepi interventnega zakona, ki posegajo v prihodke zdravstvene blagajne, so razvojna kapica pri 7.500 evrih bruto plače, nižji prispevki za mikro samostojne podjetnike in kmete ter spremembe pri prispevkih samozaposlenih.
Da bi ohranili sedanji obseg pravic in nemoteno plačevanje zdravstvenih storitev, bi morala država izpad nadomestiti z dodatnim financiranjem. ZZZS opozarja, da brez nadomestnih virov ali zmanjšanja odhodkov ni mogoče zagotoviti finančne stabilnosti zdravstvenega sistema in izvajanja pravic v sedanjem obsegu.
Poleg 113 milijonov evrov izpada v obveznem zdravstvenem zavarovanju ZZZS ocenjuje še približno 98 milijonov evrov manj prihodkov v blagajni obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. To pomeni, da bi bil skupni letni izpad prihodkov obeh blagajn po oceni ZZZS približno 211 milijonov evrov.