"MOL je v tem obdobju kupila tudi potrebno reševalno opremo za gasilske enote (škornji, čoln, potopne črpalke) in povečala rezerve iz naslova opreme za prebivalce (škornji, protipoplavne vreče) v višini 45.000 evrov," nam je povedal Robert Kus, načelnik Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MU MOL. Skupno je imela MOL za 3.810.000 evrov škode, do oktobra pa bodo za varnost namenili 2.031.000 evrov.

V akcijo so stopili takoj

Prebivalcem je bilo namenjenih 678.425 evrov občinskih sredstev. "Takoj po poplavah smo nemudoma pristopili tudi k ukrepu razdelitve neposrednih finančnih pomoči socialno ogroženim Ljubljančanom in Ljubljančankam, ki so v poplavah utrpeli materialno škodo. Na osnovi sklepa župana MOL je bilo posamezno gospodinjstvo, ki je v poplavah utrpelo materialno škodo, upravičeno do denarne pomoči v višini 2.000 evrov (v nekaj primerih manjše škode pa 380 evrov). V sodelovanju s Centrom za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik smo uspeli zagotoviti, da so upravičeni do pomoči sredstva prejeli že v mesecu decembru 2010. Pomoč je prejelo 221 gospodinjstev, za kar je MOL namenila 404.740 evrov," pojasnjuje Kus.

Konec meseca nov sveženj pomoči

Letos so sprejeli Odlok o dodelitvi finančne pomoči za odpravo posledic škode ob poplavah 2010 in na podlagi le-tega izdali 617 pozitivnih in 57 negativnih odločb. Vloge za dodelitev finančne pomoči ni vložilo kar 171 upravičencev. Tako je MOL za te namene do sedaj namenila 707.418 evrov. "V tem času poteka tudi postopek zbiranja podatkov o lastnikih stanovanj v večstanovanjskih objektih (večstanovanjskih objektov je 73, skupaj torej preko tisoč stanovanj). Iz naslova finančne pomoči za odpravo posledic škode ob poplavah septembra 2010, v kleteh in skupnih prostorih v večstanovanjskih objektih, bo MOL konec meseca oktobra namenila prizadetim okoli 80.000 evrov pomoči, ki bo nakazana (v imenu in za račun lastnika stanovanja) v rezervni sklad posameznega večstanovanjskega objekta," še pravi.

Ne bodo popustili

Na vodotokih so imeli za približno 8 milijonov evrov škode, skladno z Zakonom o vodah pa je za vzdrževanje in urejanje vodotokovodgovorna država, torej to ni v pristojnosti MOL-a. V zvezi s postopkom sprejemanja Državnega prostorskega načrta (DPN), ki bo uredil gradnjo suhih zadrževalnikov Razori in Brezje, pa Kus pravi: "MOL je k DPN podala stališče, kjer ugotavlja, da je s predlaganimi rešitvami Mestna občina Ljubljana prevzela maksimalne možne ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti na svojem območju. Ti so pogojeni z maksimalno zmožnostjo odvodnje Malega grabna in Ljubljanice v Savo in razlitja viškov poplavnih voda v razlivno območje Curnovca na Barju. Protipoplavni ukrepi, predvideni v občini Dobrova-Polhov Gradec, pa so zmanjšani na minimalno možno mero, vendar so v tem obsegu nujni, zato se Mestna občina Ljubljana v nobenem primeru ne strinja oz. ne dovoli morebitnega zmanjševanja teh ukrepov."