20 let je mimo. Kaj pa zdaj?

Foto: Žurnal24 Slovenci so se pred 20 leti skoraj enoglasno odločili za samostojno pot, kar je
23. december 2030. Kdo bo pisal prihodnost, kaj bi morali biti cilji, katerih napak ne smemo ponoviti? Žiga Turk. "Dobro življenje v normalni državi je dovolj ambiciozen cilj."
Oglej si celoten članek

“Slovenci smo nekoč govorili, da bi bila lahko Slovenija nova Švica,” na vprašanje o prihodnosti Slovenije odgovarja Ivan Oman, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze in poslanec prvega državnega zbora leta 1992.

Razglasitev tri dni po odločitvi
Plebiscit. Triindvajsetega decembra 1990 se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev na plebiscitu odločilo za neodvisno in samostojno Slovenijo. Uradni rezultati so bili razglašeni tri dni pozneje. Šestindvajseti december praznujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

V nedeljo bomo praznovali 20-letnico plebiscita o samostojnosti Slovenije. Sogovornikom smo zastavili vprašanja o prihodnosti Slovenije.

1. Kdo bo pisal prihodnost?
"Ob zdajšnji očitni odsotnosti vizije razvoja Slovenije in odsotnosti odgovorne državotvorne drže večine najvplivnejših v državi je vtis, da bodo zgodovino Slovenije bolj kot Slovenci sami v prihodnje pisali zunanje razmere in vplivi od zunaj. Slovenija ima sicer številne ugledne posameznike z različnih področij delovanja in različnih generacij, ki so uspešni in so si ustvarili ime doma ali tudi v svetu," pravi Marjan Podobnik, poslanec prvega državnega zbora.

Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister, zagovarja, da bi morali “zmanjšati število regulatornih institucij, kjer se z enega na drug stol preseda množica uradnikov brez ustreznih rezultatov, in povečati učinkovitost tistih, ki ostanejo. Za zgled jim je lahko delovanje urada za varstvo konkurence pod vodstvom Janija Soršaka, ki dokazuje, da je tam, kjer so volja, znanje in pogum, tudi pot, in ki je s svojim zgledom pokazal, kako se bojevati proti tranzicijskim omrežjem.”

2. Cilji Slovenije?
“Dobro življenje v normalni državi je dovolj ambiciozen cilj,” je jedrnat profesor Žiga Turk. “Predvsem pa je treba nehati ovirati tiste, ki vidijo in zmorejo več. Ustvariti je treba naklonjene pogoje za to, da mladi, podjetniki in intelektualci ne bodo več zapuščali Slovenije,” pravi evropski poslanec in predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle.

3. Bomo kdaj bežali iz EU?
“Nihče ne more predvideti, kakšna bo Evropska unija (EU) leta 2030. Tudi za nekdanjo Jugoslavijo je velika večina leta 1970 mislila, da bo večna, pa je 20 let pozneje ni bilo več. Zgodovina nas uči, da nobena institucija ni večna, zato moramo Slovenci najprej dobro pospraviti in urediti svojo hišo oziroma državo,” pravi Lahovnik.

Slovenija bi se morala brigati za svoje lastne stvari, ne pa da poskuša biti mednarodno velepomembna. Sicer pa bomo morali še čakati, da se bo pojavil politik, ki mu bomo večinsko zaupali.
Ivan Oman, ustanovitelj kmečke zveze

Delno mu pritrjuje nekdanji minister Gregor Virant, ki meni, da “nič ni večno, tudi EU ne, vendar vsaj v naslednjih 50 letih ne vidim realnih možnosti za razpad. Koristi, ki jih imamo vse članice od skupnosti, so vendarle bistveno večje od pomanjkljivosti.”

4. Česa ne smemo ponoviti?
“Ne smemo pa nikoli več dopustiti kraje velikih razsežnosti, kot smo ji bili priča med privatizacijo in v času manedžerskih prevzemov. Ta napaka je žal v veliki meri nepopravljiva,” je prepričan Virant. “Ne smemo v drugi obliki nadaljevati socialističnega samoupravnega dogovarjanja,” trdi Turk.

Za Podobnika pa je temeljno vprašanje, “ali bo celotna današnja slovenska politika sposobna priznati poraz svojega pristopa pri vodenju države in družbe – ne glede na številna pozitivna prizadevanja posameznikov v vseh političnih strankah in skupinah. Priznanje poraza bi bila osnova, da se naredi prostor mladim in se jim omogoči, da prevzamejo glavne pristojnosti in obenem odgovornost za prihodnost države in tako za svojo prihodnost.”

Kako vidijo prihodnost Slovenije:

Matej Lahovnik, nekdanji minister:
Verjetno se bodo vse bolj uveljavljale razne civilno-družbene pobude, ki jim bo uspelo mobilizirati več ljudi. Neke vrste slovenski tea party (op. a., šibko organizirano ameriško republikansko gibanje) že uspešno uveljavlja Rado Pezdir.

Gregor Virant, nekdanji minister
Cilj bi moral biti vsestranska odličnost, to je preboj v evropski vrh na lestvicah različnih indikatorjev: gospodarske razvitosti, kupna moč, celovita kakovost življenja in izobrazbena raven prebivalstva. Na nekaterih področjih smo ta preboj že naredili.

Žiga Turk,nekdanji minister
Ključno je, ali bomo končali tranzicijsko ribarjenje v kalnem in vzpostavili tržno gospodarstvo, socialno in pravno državo. To je naloga politike. V politični tekmi potrebujemo boljše igrišče, igralce, sodnike in publiko.

Lojze Peterle, evropski poslanec
Slovenija bi se morala brigati za svoje lastne stvari, ne pa da poskuša biti mednarodno velepomembna. Sicer pa bomo morali še čakati, da se bo pojavil politik, ki mu bomo večinsko zaupali.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.