V Sloveniji je trenutno 366 vlog za posvojitve otrok, letno pa je končanih postopkov samo od 20 do 40. Kljub ogromnemu zanimanju slovenskih parov za posvojitve iz tujine (saj doma otrok za posvojitev primanjkuje) so pari še vedno prepuščeni sami sebi.

''V Sloveniji ni resne organizacije, ki bi pomagala pri posvojitvah iz tujine. Tako je največja težava slovenskega para, ki bi želel posvojiti takega otroka, neinformiranost,'' ocenjuje Eva Cerkvenik, predsednica društva Živa. Društvo je prvotno namenjeno informiranju, preprečevanju in zdravljenju neplodnosti, staršem, ki želijo posvojiti otroka iz tuje države, pa svetujejo in pomagajo. ''Mi jim lahko posredujemo naše znanje, v vsakem primeru pa je mednarodna posvojitev v Sloveniji samostojna posvojitev,'' razlaga Cerkvenikova.

Po otroka v tujino

Ne glede na to, ali želite posvojiti otroka iz Slovenije ali tujine, je postopek posvojitve s strani slovenskih organov enak. Najprej se prijavite na centru za socialno delo. Ta izdela študijo, ali je par primeren za posvojitev, ta dokument pa potrebujete za stik s tujo državo. Po nasvete se lahko obrnete na društvo Živa, lahko pa k staršem, ki so posvojitev že opravili. Najdete jih na spletnem forumu med.over.net ali forumu društva Živa. V tuji državi se dogovarjajte le z organi, pristojnimi za posvojitve, po navadi pa boste morali tam z otrokom preživeti vsaj mesec dni.

Povprečno triletniki
''Realna čakalna doba za posvojitev otroka iz tujine je približno eno leto,'' pove in doda, da so otroci stari povprečno tri leta. Novorojenčkov pri mednarodnih posvojitvah po njenih besedah praviloma ni, so pa otroci lahko tudi starejši od treh let. ''Stroški posvojitve so različni, odvisno je od države, kjer je otrok rojen, med posvojitvijo pa lahko pride tudi do komplikacij,'' razloži in prida, da lahko stane deset, lahko pa tudi 20 tisoč evrov.

Izbira držav je pestra
"Slovenija je ratificirala konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, ki je začela veljati že februarja 2002,'' sporočajo z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Med podpisnicami konvencije so tudi Kitajska, Brazilija, Mehika, Rusija, Ukrajina in druge države, ki so naštete na spletni strani www.hcch.net.

''Leta 2007 je bil podpisan tudi sporazum med vladama Republike Slovenije in Makedonije o meddržavnih posvojitvah,'' opozarjajo na MDDSZ. V Makedonijo je bilo po njihovih podatkih od marca 2007 do včeraj poslanih 21 vlog, od tega je 12 parov že vpisanih v register morebitnih posvojiteljev. Po informacijah Eve Cerkvenik traja posvojitev iz Rusije nekaj mesecev, iz Ukrajine približno eno leto, iz Makedonije je daljša in traja tudi do dve leti. Od leta 2005 do 9. julija letos se je po podatkih matičnega registra ministrstva za notranje zadeve realiziralo 33 posvojitev iz tujine. Od tega jih je bilo 11 iz Ruske federacije, osem iz Makedonije, po tri iz Srbije in Črne gore, pet iz Ukrajine, po eden iz ZDA in Hrvaške in po dva iz Romunije in iz Bosne in Hercegovine.