Računsko sodišče je negativno mnenje izreklo splošnemu delu zaključnega računa proračuna. Proračunski prejemki in izdatki v predlogu zaključnega računa za leto 2008 po ugotovitvah revizorjev niso popolno izkazani in tudi ne pravilno razvrščeni.

Za 115,7 mio manj dohodkov od dejanskih

Revizorji so ugotovili, da je v zaključnem računu izkazanih za 115,7 milijona evrov manj proračunskih odhodkov od dejanskih, za 7,6 milijona evrov prenizko so izkazani tudi prihodki. Državni proračun tako lani ni zabeležil 65 milijonov evrov presežka temveč 43,1 milijona evrov primanjkljaja.

Med proračunskimi prihodki niso izkazane izplačane dividende Telekoma Slovenije, med odhodki pa ne izplačila sredstev upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter obresti za založena sredstva Slovenske odškodninske družbe in njeni stroški, ugotavlja poročilo. 

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je spomnil, da je država leta 2007 z namenom poplačila upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na Sod prenesla deset odstotkov delnic Telekoma Slovenije. Sod pa teh delnic ni prodal, temveč je upravičence izplačeval iz drugih svojih sredstev. Evidentiranje teh poslovnih dogodkov po ugotovitvah računskega sodišča ni bilo ustrezno, na kar je opozorilo že pri reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2007.

Že za leto 2007 se je močno zatikalo
Računsko sodišče je negativno mnenje izdalo že lanskega oktobra za proračun za leto 2007, ki je bil prav tako sprejet še za časa Janševe vlade. Njeni predstavniki so trdili, da računsko sodišče napačno tolmači proračunske postavke. Ker zaključnega računa za leto 2007 vladajoča stran letos na začetku leta ni želela sprejeti, so poslanci sedaj opozicijskega SDS pogojevali ratifikacijo Hrvaškega vstopanja v Nato, če DZ zaključnega poročila ne bi sprejel.

Paleta nepravilnosti
Računsko sodišče je preverjalo tudi pravilnost izvršitve proračuna za leto 2008 ter vladi in proračunskim uporabnikom izreklo mnenje s pridržkom.

Sodišče je ugotovilo več primerov ravnanja v neskladju s predpisi pri zaposlovanju, plačah in drugih osebnih prejemkih, pri prevzemanju obveznosti iz proračuna, pri oddaji javnih naročil ter pri dodeljevanju transferov.

Vrsta javnih naročil je bila izvedena v nasprotju z zakonom o javnih naročilih, ob čemer je Šoltes izpostavil presege limitov za sklenitev aneksov. ''Tukaj vnovič opozarjamo na dva primera, ki sta sicer že zaključena, a posledice ostajajo – gradnjo Onkološkega inštituta in Pediatrične klinike,'' je dejal. Samo v teh dveh primerih so bila z aneksi sklenjena dodatna dela v višini 85 oziroma 46 odstotkov osnovne pogodbe.

Neupravičeno financiranje
Čeprav zakon o javnih financah vladi ne daje pravne podlage za ustanavljanje pravnih oseb zasebnega prava, pa je lani kar osem ustanov iz državnega proračuna prejelo skupaj najmanj 2,8 milijona evrov, navaja revizijsko poročilo. Gre za ustanove splošno koristnega namena ali dobrodelnosti, kot so Center za evropsko prihodnost, Hiša eksperimentov ali Slovenska znanstvena fundacija. Vlada naj najde pravne podlage v zakonu ali pa te ustanove preneha financirati, je zahteval Šoltes.