Pomoč v obliki posojil lahko dobijo države, ki imajo težave z bilanco tekočih plačil ali pretoka kapitala oziroma obstaja nevarnost takšnih težav. Doslej sta jo dobili Madžarska in Latvija: 6,5 milijarde evrov in 3,1 milijarde evrov.
"To je tudi za Slovenijo zelo pomembno," je odločitev komentiral finančni minister Franc Križanič. "Gre za ukrep, ki bo okrepil potencialne trgovinske partnerje slovenskega gospodarstva in omogočil hitrejšo obnovo slovenskega izvoza oziroma rasti slovenskega izvoza ter povratek na tiste ravni, ki smo jih dosegali lani," je pojasnil.
EU bo sredstva za pomoč črpala na kapitalskem trgu in jih plasirala v tiste države, ki bodo v plačilnobilančnih težavah, je še razložil minister.
Za to pomoč je sicer že zaprosila tudi Romunija, in sicer za pet milijard evrov. EU bo po pričakovanjih pomoč Romuniji potrdila še ta mesec. Država je za pomoč iz tega sklada zaprosila v sklopu 20-milijardnega svežnja pomoči, ki naj bi jo sicer dobila v okviru Mednarodnega denarnega sklada in Evropske banke za obnovo in razvoj.
Odločitev o podvojitvi plačilnobilančne pomoči državam brez evra na 50 milijard evrov so sprejeli voditelji EU na marčnem zasedanju, pri čemer so posebej poudarili, da naj se pomoč dodeljuje na podlagi posameznih primerov, ne v svežnju. EU je sicer že decembra lani to pomoč več kot podvojila z 12 milijard evrov na 25 milijard evrov.