700 smrti zaradi poklicnih bolezni

Foto: Profimedia
Foto: Profimedias
V Evropski uniji zaradi posledic poklicnih bolezni vsako leto umre 150.000 ljudi, v Sloveniji okoli 700.
Oglej si celoten članek

Po oceni Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu v Evropski uniji vsako leto umre 150.000 ljudi zaradi posledic poklicnih bolezni. Sto tisočim smrtim je vzrok poklicni rak zaradi izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu. V Sloveniji jih po tej oceni umre okoi 700 ljudi na leto, kar predstavlja štiri odstotke skupne letne mortalitete.

V letu 2014 je bilo po podatkih Inšpektorata RS za delo 9333 nezgod pri delu, 111 nezgod na poti na delo in z dela in 23 smrtnih nezgod pri delu, ki so se dogodile na delovnem mestu ali delovnem okolju v času opravljanja dela. "V letu 2014 je bilo 21 smrtnih nezgod v sanacijah zaradi žledu poškodovanega gozda, med njimi 18 neprofesionalnih delavcev in lastnikov gozda ter trije profesionalni gozdni delavci," so ob mednarodnem dnevu spomina za umrle in poškodovane delavce sporočili z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki se sklicuje na podatke Zavoda za gozdove.

PREBERITE ŠE:

Večina delovnih nezgod v gozdu

V letu 2014 inšpektoratu ni bila prijavljena nobena poklicna bolezen. A po trditvah ZSSS tega ne gre pripisati odsotnosti bolezni, ampak dejstvu, da v Sloveniji že 25 let ni predpisa, ki bi določal postopek za verifikacijo poklicnih bolezni. "Zato se lahko pretvarjamo, da jih ni," poudarjajo v sindikatu. "Edina izjema so poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. V letu 2014 se je invalidsko upokojilo šest ljudi s to diagnozo".

Laurent Vogel z Evropskega sindikalnega inštituta ETUI ocenjuje, da bi bilo večino poklicnih bolezni mogoče preprečiti. "Za preprečitev poklicnega raka je potreben močnejši sklop predpisov, več inšpekcijskega nadzora in nepopustljivo vztrajanje sindikatov za višje vrednotenje človeškega življenja kot podjetniških profitov," je zapisal.

Nizko tveganje za kazenski pregon

Podjetja uspejo stroške pogosto prevrniti na širšo družbo, saj lahko med izpostavljenostjo karcinogenu in izbruhom bolezni pretečeta tudi po dve desetletji. Oprostitev švicarskega milijarderja Stephana Schmidheinya na italijanskem vrhovnem sodišču 19. novembra 2014 po oceni sindikata kaže na nizko tveganje za kazenski pregon. "Sodniki so priznali, da je multinacionalka Eternit zavestno žrtvovala življenja več kot 3000 ljudi, a so jo oprostili zaradi zastaralnega roka," pravi Laurent Vogel.

Zakonodaja temelji na zastarelih spoznanjih

Nemški, avstrijski, belgijski in nizozemski ministri za delo so marca lani v skupnem pismu pozvali Evropsko komisijo k nujni reviziji direktive o izpostavljenosti karcinogenom in mutagenom na delovnem mestu ter podali konkretne predloge. Veljavna evropska zakonodaja namreč še vedno temelji na znanstvenih spoznanjih izpred 40 let.

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost zajemajo manj kot dvajset odstotkov dejanskih izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu. Ne zajema kremenčevega peska, dizelskih hlapov in drugih povzročiteljev poklicnega raka. Prav tako ne zajema reprotoksinov in hormonskih motilcev.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.