Vlada je med posege, kjer so čakalne dobe absolutno predolge, uvrstila koronografijo, operacijo hrbtenice, rame, artroplastiko kolena, posege in operacije na perifernem žilju in operacijo dimeljske kile pri odraslih. V pojasnilu, zakaj so izbrali le omenjene posege so navedli, da so bili izbrani "glede na čakalno dobo (prekomerno) in posledice, ki jih čakanje povzroča na zdravstvenem stanju čakajočega".

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob predstavljanju ukrepa naštela, da bodo sredstva zadostovala za 1700 dodatnih koronografij, 500 operacij hrbtenice, 200 operacij rame, 400 operacij dimeljskih kil, 600 artroplastik … Čakalne dobe pa naj bi se na ta račun zmanjšale od 16 odstotkov do 90 odstotkov za slikanje srčnih žil (koronografijo). 

Na čakalnih seznamih bolniki iz leta 2011

Za dodaten denar so lahko kandidirali le izvajalci, pri katerih so za posege čakalne vrste. Ko so oddajali svoje ponudbe o številu posegov, ki jih zmorejo dodatno opraviti, so morali priložiti tudi čakalne sezname. Na teh so po besedah Kolar Celarčeve našli celo bolnike, ki so se vpisali že leta 2011. Ti morajo priti na vrsto takoj.

Poleg tega naj bi se plačal tudi prvi pregled pri specialistu in osnove diagnostike, ki je potrebna za razjasnitev diagnoze (na področju kardiologije in nevrologije). Država predvideva, da če bi izvajalci zmogli in bi bili pripravljeni narediti vse preglede, bi to naneslo še dodatnih osem milijonov.

Zdravniki bodo delali zunaj rednega delovnega časa

Izvajalci bodo za dodatne posege dodatno plačani po podjemnih pogodbah, je povedala ministrica. Storitve bodo namreč opravili izven rednega delovnega časa, v popoldanskem času in med konci tedna. Da bo to skladno z zakonodajo, bo vlada po besedah državne sekretarke ušarjeve že prihodnji teden sprejela poseben sklep o izvajanju tega programa s točno določenim številom posegov za posameznega izvajalca.

S tako jasno določenim številom posegov na izvajalca bodo po besedah ministrice lažje nadzorovali, ali so bili posegi tudi dejansko opravljeni. Ob tem je Kolar Celarčeva spomnila na poskuse skrajševanja čakalnih dob iz minulih let, ki po njenih besedah niso dali želenega učinka.

Na operacijo krčnih žil še vedno čakalna doba 518 dni

Med posegi, kjer želi ministrstvo za zdravje skrajšati čakalno dobo, pa ni vseh operacij, ki jih NIJZ uvršča na črni seznam. Tako na seznamu ni na primer operacije krčnih žil, z najdaljšo povprečno čakalno dobo 518 dni, revmatološka ambulante s povprečno čakalno dobo 466 dni, posegov na ušesu in mastoidu s povprečno čakalno dobo 298 dni, posegov in operacij nosu in obnosnih votlin s povprečno čakalno dobo 250 dni in posegov in operacij v ustih, grlu in žrelu s povprečno čakalno dobo 247 dni.