V celjskem zdravstvenem domu že kak mesec raziskujejo, kakšna je resnična zgodba o dva tisoč ampulah narkotikov. Kupljeni so bili mimo zdravstvene blagajne, kar je sicer povsem zakonito.

A predpisani so bili (uradno) tudi domu za upokojence, ki o tem ni vedel nič. Zgodba je alarmantna. Razgalila je sivo cono z interventnimi zdravili, ki je v resnici ne nadzira nobena institucija. Pristojni pa so se na to odzvali skoraj tako, kot da se jih vse skupaj prav nič ne tiče.

1. Na ministrstvu za zdravje na teren niso poslali nadzornikov, ki bi začeli pregledovati interne knjige, v katere naj bi bolnišnice in zdravstveni domovi zapisovali porabo zdravil, ki jih kupujejo mimo zdravstvene blagajne. Kje pa piše, da primer, ki smo ga pred tedni razkrili prav v Žurnalu24, ni vrh ledene gore? Od zdravstvenih zavodov niso zahtevali niti tega, naj jim takoj pripravijo poročila, koliko takih zdravil nabavijo na leto in kako zavodi izvajajo nadzor, da zdravniki tega ne zlorabljajo.

2. Zganila se ni niti zdravstvena blagajna, pa čeprav vsa tako kupljena zdravila posredno prek cene zdravstvenih storitev plačajo. Čakajo, kaj bodo rekli kriminalisti.

Kaj pa licenca? Obirajo pa se tudi na zdravniški zbornici in čakajo na prijavo. Očitno bo moral nastati še večji halo, da se bodo končno odpravili v Celje po dokumentacijo in na pogovore z vpletenimi. Če to, da zdravnik zdravila, ki jih potrebuje sam, uradno napiše nekomu, ki o tem nič ne ve, ni hud etični prekršek, ki bi moral pod vprašaj postaviti tudi licenco takega zdravnika, me za naše zdravstvo resno skrbi.