"Islamske banke v svojih bilancih nimajo strupenih papirjev, saj jih Koran prepoveduje," pravi Rodney Wilson, profesor za islamske finance na univerzi Durham. Namesto tega se banke z denarjem oskrbujejo prek pologov strank in zato nimajo problemov z odpisi slabih terjatev kot druge banke. Kar je bilo prej zasmehovano, danes ustreza duhu časa.
Poslovanje islamskih bank je usklajeno s temeljnimi smernicami šarije, islamskega prava. Gre za "obračanje" denarja pod težkimi pogoji: obresti in trgovanje z virtualnimi vrednostmi papirji so prepovedani, ekscesivni dolgovi in špekualcije so tabu. Pri številnih transakcijah se tako trguje z otipljivimi dobrinami, kot so nepremičnine, žlahtne kovine in drugi vredni predmeti. Stranka ne more računati na obresti, pač pa lahko upa na realni porast vrednosti dobrin. Trgovanje pod takšnimi pogoji je težavno, a tudi netvegano.
Kriza bi lahko sektorju islamskih bank, ki donedavnega ni užival širšega zaupanja, pripomogla k preboju. "Tradiconalne vrednote islamskih bank so za zahodne vlagatelje v času krize čedalje bolj privlačne," pravi Testa.
650 milijard |
|
dolarjev se je leta 2008 obrnilo v islamskih bankah po svetu. |
Islamsko bančništvo je najbolj razvito v zalivskih državah in jugovzhodni Aziji, na Zahodu pa ravno v Londonu. V letu 2008 je ta sektor obrnil za 650 milijard dolarjev denarja, s čimer ima v celotnem bančništvu 1-odstotni delež. Med letoma 2000 in 2007 je sektor rastel po kar 30-odstotni letni stopnji, v času krize pa raste po še zmeraj visoki 15-20 odstotni stopnji.
Razvoj islamskega bančništva pa skriva tudi dve cokli. Prvo je nezaupanje investitorjev zaradi potencialne povezanosti s terorističnimi organizacijami. "Naše stranke redno preverjamo, da izključimo možnost povezave," pravi Testa. Vseeno so islamske banke ponekod prepovedane, denimo v Maroku.
"V imenu Alaha"
Še bolj pa razmah islamskega bančništva ovira tesna preplenost z vero. Letno poročilo Bank of
London se denimo prične z eksotičnimi besedami:
"V imenu Alaha, usmiljenega in dobrodušnega..." Vse islamske banke poznajo poleg
klasičnega nadzornega sveta še tako imenovani šarijski svet, ki sestoji iz verskih učenjakov, in ki
mora blagosloviti sleherno poslovno odločitev banke. Tako lahko denimo šejk v Pakistanu s fatvo
prepove izvedbo poslovne poteze isalamske banke v Londonu,kar zahodnim vlagateljem prav gotovo ne
more biti všeč.