Dr. Howard Friedman s kalifornijske univerze je preučeval osebnost in dolžino življenja 8900 ljudi iz ZDA, Japonske, Kanade, Nemčije, Norveške in Švedske. Friedman je prišel do zaključka, da vestni ljudje v povprečju živijo od dve do štiri leta dlje kot tisti, ki na organizacijo in marljivost ne dajo prav dosti.

Raziskava je pokazala, da so vestni in organizirani ljudje večkrat nekadilci, ne pijejo alkohola in v življenju ne tvegajo veliko. "Ne le, da so vestni ljudje boljšega zdravja, ampak imajo tudi boljša delovna mesta in njihovi zakoni ter zveze so precej stabilnejše," dodaja. Pomočnica profesorja Friedmana in soavtorica raziskave Margaret Kern je povedala, da so ljudje, ki trdo delajo, samozavestnejši in iznajdljivejši.

Dlje živijo ...

ljudje z doktorati. Ti živijo celo dlje kot tisti, ki imajo samo diplomo. Krajše od slednjih naj bi živeli tisti, ki diplome sploh nimajo.

Vestneži po rezultatih raziskave živijo stabilnejše in manj stresno življenje. Dodatne raziskave so pokazale, da imajo najmanj vestni ljudje skoraj 50 odstotkov možnosti, da umrejo kadarkoli. "Dokazali smo, da lahko postanejo ljudje vestnejši, zlasti takrat, kadar se jim ponudi priložnost za boljše delovno mesto ali pa spoznajo osebo, s katero vstopijo v resno zvezo," je povedala Margaret Kern. "Čeprav navad ni mogoče spremeniti v kratkem času, se lahko pojavijo izboljšave, ko posamezniki sprejmejo odločitve, ki izboljšajo položaj v njihovem zasebnem življenju ali karieri," dodaja Kernova.