V eni izmed depeš z ameriškega veleposlaništva v Stockholmu iz septembra 2009, je tedanja švedska ministrica za zadeve Evropske unije (EU) in sedanja evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström na pogovorih z ameriškim veleposlanikom ocenila, da je dvostranski spor med Slovenijo in Hrvaško "otročji", a da vsaj kaže znake rešitve, medtem ko spor med Grčijo in Makedonijo glede imena ne. Švedska je bila tedaj predsedujoča EU.

Depeša je nastala dan pred srečanjem Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, na katerem sta se dogovorila za deblokado hrvaških pogajanj z EU in za reševanje spora z arbitražo ob pomoči EU. 
V depeši iz novembra istega leta je državni sekretar na švedskem zunanjem ministrstvu Frank Belfrage ocenil, da so ZDA v sporu med Slovenijo in Hrvaško "dregnile v osje gnezdo". Potožil je, da obe državi povzročata veliko težav tudi Švedski. Proces ratifikacije je ocenil kot "zelo umazan".

Američane opozarjali na Janšo

Dokaze o prizadevanjih ZDA za uveljavitev arbitražnega sporazuma vsebujeta dve depeši iz veleposlaništva v Ljubljani. V depeši iz 9. novembra 2009 je tedanji odpravnik poslov Bradley Freden nekdanjo ameriško državno sekretarko Madeleine Albright pred njenim obiskom seminarja Nata v Sloveniji opozoril, da bo največjo oviro sporazumu najverjetneje predstavljal opozicijski prvak Janez Janša.

Freden ji je predlagal, da bi na Janšo pritisnil preko predstavnikov drugih konservativnih vlad, s katerimi ima Janša osebne stike, "tako, kot to delamo mi". Pri tem je ponudil tudi možnost, da uredi srečanje Janše ali nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla s kakim članom ameriške delegacije.

Pohvali naj Pahorja, posluša Türka

Albrightovi je predlagal, naj pohvali Pahorja, da mu je uspelo skleniti arbitražni sporazum, in naj ponudi nadaljevanje ameriške podpore obema stranema, vendar pa naj ne gre preko tega. "Preveč vidna vloga ZDA bi lahko spodbudila ugibanja med določenimi deli javnosti, da je bil arbitražni sporazum Sloveniji 'vsiljen' s strani tujcev," je še zapisal Freden.

Ključni človek, s katerim se mora Albrightova pogovarjati, je predsednik republike Danilo Türk, je zapisal Freden. "Türk bi vam lahko najbolje svetoval, kakšno sporočilo naj bi prišlo od vas, tako da bi bilo morda dobro, če bi se z njim ob kosilu o tem posvetovali, glede na to, da bi se o tem lahko pojavilo kako novinarsko vprašanje. Karkoli boste rekli, bodo pozorno poslušali na obeh straneh meje," je Albrightovo še opozoril Freden.

Na kratko se je Freden slovensko-hrvaških odnosov dotaknil tudi v depeši iz 10. februarja 2010, ko je opisal Slovenijo za ameriškega senatorja Georgea Voinovicha pred njegovim prihodom v Slovenijo skupaj s senatorko Jeanne Shaheen. Pri opisu slovenskih politikov je znova opozoril predvsem na Janšo, ki da predstavlja "resno grožnjo ratifikaciji" arbitražnega sporazuma. Sicer pa je senatorju svetoval, naj vzpodbudi Slovence, da odprejo še preostala poglavja v hrvaških pogajanjih z EU.