Ljubljana, Izola. "Kašljam že tri tedne, osebni zdravnik mi je za vsak primer predpisal antibiotik sumamed, a mi ni nič bolje, antibiotik amoksiklav je dobil tudi moj otrok, pa prav tako ne neha kašljati," razlaga Primorka.

Zadnje dni so na Obali zaznali več okužb z adeno- in koronavirusi, ki povzročajo vnetja dihal, kašelj, vročino, prehlad; v izolski bolnišnici so zato konec marca celo prepovedali obiske, ta teden pa so omejitev nekoliko omehčali in bolnike zdaj lahko obišče po ena zdrava odrasla oseba.

Polovica nepotrebna

"Antibiotiki so med najpogosteje predpisanimi zdravili, tako ambulantno kot v bolnišnicah. Vsak dan jih prejema do štiri odstotke prebivalcev in okoli 35 odstotkov bolnikov v bolnišnicah. Ocene pa so, da antibiotike do 50 odstotkov bolnikov prejema brez razloga, neutemeljeno ali nepravilno," opozarja Milan Čižman z ljubljanske medicinske fakultete. Posledica so stroški, nezaželeni učinki in odpornost bakterij proti zdravilom. "Tudi paciente je treba poučiti, naj ne zahtevajo antibiotikov za okužbe, ki jih verjetno povzročajo virusi," dodaja.

Napačne navade zdravnikov

V treh letih, do leta 2012, je sicer naša država ambulantno rabo antibiotikov znižala za skoraj 30 odstotkov, pred štirimi leti se je začelo mlade zdravnike posebej izobraževati o smiselni rabi antibiotikov; predpisovanje protimikrobnih zdravil pa se spremlja tudi po regijah. "Razlike med regijami niso čisto pojasnjene, je pa v regijah z veliko porabo najmanj zdravnikov v Sloveniji," pojasnjuje infektologinja Bojana Beović. "Mlade zdravnike izobražujemo zato, ker je to najboljša investicija: še so namreč sposobni sprejemati nova znanja, nimajo še utečenih napačnih navad in še dolgo bodo predpisovali zdravila," dodaja. Počasi se zmanjšuje tudi poraba antibiotikov v bolnišnicah, so pa med njimi še vedno pomembne razlike.