Na sojenju 73-letnemu Ljubljančanu Antonu Kovačiču, obtoženemu skrunitve trupla mame Klare Kovačič in goljufije, so doslej pričali številni blokovski sosedje in ena od njenih vnukinj, včeraj pa je naposled tudi sam podal zagovor. Na predobravnavnem naroku januarja 2023 je krivdo za obe kaznivi dejanji zavrnil.

Foto: D. M. Anton Kovačič Ležala je na kavču

Policiste, ki so 20. novembra 2020 vlomili v sobo stanovanja na Majaronovi 20, je pričakal grozljiv prizor: na kavču je ležalo deloma skeletizirano, deloma mumificirano žensko truplo z nekaj kosi oblačil, zlato verižico okoli vratu in zlatim prstanom na sredincu desne roke. Klara Kovačič je po ugotovitvah obducenta umrla pri svojih oseminosemdesetih že leta 2012, nekje med 1. marcem in 1. majem, ki je zdaj vpisan v centralni register prebivalstva kot datum njene smrti.

ZPIZ oškodoval za dobrih 92.000 evrov

Po očitkih tožilstva naj bi jo sin skrival z enim samim namenom, da dviguje njeno pokojnino. To je tudi uspešno počel osem let in v tem času Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) oškodoval za 92.760 evrov.

Zakaj naj bi mu uspelo tako dolgo zavajati sosede in sorodnike, je razvidno iz njihovih pričevanj. Sosedje so povedali, da se večinoma zgolj pozdravljajo med sabo, sicer pa držijo bolj vsak zase. Ena od vnukinj se je iz pravne dobrote odpovedala pričanju, v preiskavi pa povedala, da se je njena mama s Klaro skregala že pred dvajsetimi leti in prekinila vse stike: "Vem, da vse zveni precej kaotično. Odnosi so bili pač slabi. S stricem Antonom nočejo imeti nič niti njegovi otroci."

Pogovori z balkona

Druga vnukinja se je le izpovedala pred sodnikom Markom Justinom: z babico da je bila v dobrih odnosih, čeprav je bila posebna in ne preveč družabna. Kdaj jo je videla nazadnje, se ni mogla spomniti, vsekakor pa konec leta 2007 ali v začetku naslednjega leta. Imeli sta svojevrsten način komunikacije: vnukinja je pozvonila pri vhodnih vratih, in če ji je Klara odprla, je pri njej popila kavo, če ni, morda zato, ker ni mogla vstati, pa je odšla. Zgodilo se je tudi, da je babica na balkonu kadila, ona pa je stala pod njim in sta se pogovarjali.

Po določenem času se ji je vendarle zdelo čudno, da babice ni več videla niti na balkonu. To je omenila sestri in očetu, Klarinemu zetu, ki je tudi klical Antona, a ta z njim menda ni hotel govoriti, zato se je obrnil na Center za socialno delo. Tam naj bi mu dejali, da to ni njegova stvar, podobno so ga menda na policiji opozorili, da utegne končati celo v zaporu, če se bo izkazalo, da je podal lažno prijavo.

Kovačič naj bi nazadnje začel pripovedovati, da je Klara v domu za starejše, kjer pa je vnukinji po poizvedovanjih po vsej državi nista našli. Med epidemijo covida-19 sta jo zato prijavili za pogrešano.

Naročila mu je, naj namoči ješprenj

Kovačič, ki ga zastopa odvetnik Marko Makuc, je včeraj razkril popolnoma drug datum materine smrti, kot ga je navedel mrliški oglednik Gregor Haring z Inštituta za sodno medicino: čeprav ni čisto prepričan, naj bi mu 24. decembra 2015 naročila, naj namoči ješprenj za ričet. Ko se je čez dva dni vrnil – pri mami ni živel, ampak jo le obiskoval – je bila mrtva, kar ga je šokiralo, saj naj bi bila potem, ko se je nekaj let prej vrnila iz bolnišnice, "kot prerojena". Leta 2013 naj bi tudi naročila prenovo kopalnice, za kar pa Anton nima računov.

Zase naj bi kar zadovoljivo skrbela, on pa naj bi trikrat na teden hodil v trgovino, kar je nenazadnje menda počel že 20 let, sama pa je obiskovala mesarja, dokler je še imel  lokal v Savskem naselju.

Mislil sem, da jo bo kdo našel

Ko je sprevidel, da mame ni več, naj bi Kovačič pretresen pomil predsobo in kopalnico, jo pokril in odšel. O njeni smrti ni obvestil nikogar, ne ve, zakaj: "Storil sem napako." Vrnil se je šele po dolgih tednih, morda enem mesecu, mogoče treh: "Mislil sem, da jo bo vmes kdo našel."

Pa je niso. Ko je spet vstopil v stanovanje, je zaudarjalo, zato je sobo prezračil. Nasprotoval je ugotovitvam policistov in mrliškega oglednika, da so bila vrata zalepljena z lepilnim trakom: "Niso bila v celoti polepljena, je pa bil na ključavnici košček selotejpa, da ni toliko smrdelo."

Pokojnine mislil na hitro povrniti

Ne spomni se, da naj bi nečakinji rekel, da je njena babica v domu za starejše, da pa ji je na njeno grožnjo, da bo odšla na CSD rekel, naj kar gre. Kot, da bi si želel, da najdejo Klaro. Tudi potem, ko so gasilci vdrli zaradi puščanja radiatorja in je bila ključavnica zamenjana, si je menda mislil, "hvala bogu, našli so jo". Tudi takrat je niso.

Kovačič pa je bil vsekakor pooblaščen za dvige nakazil ZPIZ. Priznal je, da se je zavedal, da mu pokojnine, ki jih menda ni dvigoval vsak mesec, ampak, ko je rabil denar, ne pripadajo: "Mislil sem, da bom to na hitro povrnil, 'en, dva tri', preden bi se  kar koli izvedelo."