Kmetija v Kamni Gori, kjer je bilo z vraničnim prisadom okuženo govedo, je od kmetije, kjer so zaradi te bolezni poginila že štiri goveda, oddaljena sedem kilometrov. Okužbo so potrdile laboratorijske raziskave Veterinarske uprave Republike Slovenije (Vurs), ki je na kmetiji v okolici Žič izvedla epizootiološko poizvedovanje in predpisala preventivne ukrepe za zaščito zdravja ljudi in živali.

Vurs je za kmetijo odredil preventivne ukrepe, kot so prepoved prometa z živalmi, prepoved razvažanja gnoja in gnojevke po travnih površinah, prepoved klanja živali, postavitev dezinfekcijske ovire ter izvajanje ostalih splošnih preventivnih ukrepov. Najverjetnejši vzrok morebitne okužbe je kontaminirana krma, so pojasnili.

Človeka "napadel" nazadnje leta 1984

Zadnji primer vraničnega prisada pri človeku smo v Sloveniji nazadnje zabeležili leta 1984, ko je zbolel mesar.

Na kmetiji v Žičah pri Slovenskih Konjicah so ta mesec poginila štiri goveda. Lastnik omenjene kmetije Jože Očko je prejšnji teden povedal, da so prvi večji pogin petih krav doživeli že spomladi, vendar so veterinarji zagotovili, da v tem primeru ni šlo za antraks, ampak za posledice težkih porodov, kar na večjih kmetijah ni nič nenavadnega. Očko je zagotovil, da je njihova kmetija vključena v kmetijsko-okoljske programe, zato je za živino poskrbljeno celo nadstandardno, ves čas pa zgledno sodelujejo z veterinarji.

"Bolezen naplavile padavine"
Vodja konjiške veterinarske postaje Slavko Hren je takrat pojasnil, da zaenkrat še ne vedo, kako je omenjena okužba prišla na to območje, ena od možnosti je tudi prenos iz tri kilometre oddaljenega najbližjega okuženega območja, za katerega so bili prepričani, da je počasi že ozdravljeno. Za zurnal24.si je takrat dejal, da je bakterija, ki povzroča bolezen, na površje zemlje verjetno izplavala zaradi obilnih padavin.

Direktorica veterinarskega urada Celje Andreja Bizjak je med drugim pojasnila, da so v Sloveniji v zadnjih 50 letih registrirali 78 območij, kjer se je pojavila omenjena bolezen, nazadnje leta 2001 v okolici Tolmina. Kot je poudarila, ne gre za hudo nalezljivo bolezen, je pa neprijetna zaradi precej odpornega povzročitelja, ki ga je zelo težko uničiti. Po njenih besedah je prenos z živali na človeka mogoč zlasti pri ljudeh, ki delajo z okuženo kožo ali mesom, vendar predvsem preko poškodovane kože in ni zelo pogost.