"Ta postopek se bistveno razlikuje od postopka po prej veljavnem zakonu o telekomunikacijah, ki je določal, da se radijske frekvence za opravljanje mobilnih storitev vedno podelijo z javnim razpisom," je zapisal prvi mož agencije in dodal, da zdaj veljavni zakon po drugi strani določa, da je javni razpis potreben le, če je povpraševanje po radijskih frekvencah večje od potreb.

Veljavni zakon o elektronskih komunikacijah torej po pojasnilih Apeka daje poudarek razvoju konkurence in s tem pravici uporabnikov do kakovostnih mobilnih storitev po sprejemljivih cenah, ne pa plačilu nadomestila državi za rabo omejene naravne dobrine.
Apek: Objava v uradnem listu zadostuje
Kot piše današnje Delo, sta na spletišče The Internet Archive prišla posnetka spletne strani Apeka z dne 4. in 24. januarja letos, iz katerih je razvidno, da takrat objave javnega poziva za izkaz interesa za frekvence tretje generacije mobilne telefonije (UMTS) na Apekovi strani ni bilo. Agencija je poziv v Uradnem listu objavila 21. decembra, po izdaji odločbe Tušmobilu pa je Simonič zatrdil, da so poziv objavili tudi na spletni strani. V oči bode predvsem dejstvo, da agencija poleg drugih informacij na spletnih straneh redno objavlja tudi javne pozive, piše Dnevnik.

Simobil: Postopek podelitve frekvenc Tušmobilu je bil netransparenten. © BOBO

V agenciji danes razlagajo, da so javni poziv vsem zainteresiranim operaterjem objavili v uradnem listu, "ki predstavlja edino mesto za objavo tovrstnih pozivov, s čimer je bilo v celoti zadoščeno zakonu in s tem tudi zahtevi po transparentnosti postopka". Objavljanje v Uradnem listu je ustaljena praksa agencije, na podlagi tovrstnih objav pa so se operaterji tudi doslej odzivali na njene javne pozive. "Dodatna (ne)objava na spletnih straneh agencije zato ne vpliva na zakonitost postopka," pojasnjujejo v Apeku.

Tušmobil edini pokazal interes
Ker po objavi javnega poziva razen Tušmobila ni pokazal interesa noben drug operater, je agencija v upravnem postopku po zakonu morala dodeliti frekvenco navedeni družbi. Pri tem pa ji ni bila upravičena naložiti plačila zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, saj zakon to določa le, če je zainteresiranih več operaterjev in se po zakonu opravi postopek javnega razpisa.

Mobitel za licenco odštel 100 milijonov, Simobil in T-2 pa dobrih šest
Seveda pa to ne pomeni, da je bila frekvenca dana v uporabo zastonj, saj je navedena družba dolžna plačevati letno plačilo za uporabo radijskih frekvenc, poudarja Apek. Največji slovenski mobilni operater Mobitel je sicer za licenco UMTS, ki jo je pridobil leta 2001, odštel skoraj 100 milijonov evrov, Simobil in T-2 pa sta zanjo predlani odštela po okrog 6,5 milijona evrov.

Mobitel je za licenco UMTS leta 2001 odštel ogromno vsoto. © BOBO

V Mobitelu so glede podelitve frekvence UMTS Tušmobilu pojasnili, da so zoper odločitev Apeka vložili ustrezna pravna sredstva, ki so jim na voljo. "Ker postopek poteka, zadeve ne moremo komentirati," so dodali.

V Simobilu pa ob podatkih z omenjenega spletišča pravijo, da je to "še eden od dokazov, da postopek podelitve frekvenc Tušmobilu ni bil voden transparentno". Ob tem poudarjajo, da se kot operater, ki je doslej za vse svoje frekvence v državni proračun vložil več milijonov evrov, ne morejo strinjati z diskriminatorno obravnavo konkurence. V zvezi s tem so zato že sprožili ustrezne postopke pred upravnim sodiščem.

Protikorupcijska komisija obvestila tožilstvo
Kot danes pišejo Finance, so se na pobudo tekmecev vmešale pristojne institucije. Ministrstvo za gospodarstvo je opravilo nadzor nad delom Apeka, a ni odkrilo nepravilnosti. Drugačnega mnenja so po pisanju časnika očitno na protikorupcijski komisiji, saj so svoje ugotovitve že posredovali policiji in tožilstvu – ti so dobili tudi policijsko poročilo. Na tožilstvu so pojasnili, da je zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic stekel predkazenski postopek, vendar tožilska odločitev še ni sprejeta.