V nadaljevanju preberite:

• Slovenija je razglasila veliko požarno ogroženost, na Krasu pa najvišjo – zelo veliko.

• Dolgotrajna vročina in sušna vegetacija povečujeta tveganje za hitre in nevarne požare.

• Direktor Leon Behin opozarja, da je dovolj že iskra, zato je nujna skrajna previdnost.

Z današnjim dnem je za celotno Slovenijo razglašena velika požarna ogroženost, potem ko so vremenske razmere in sušnost vegetacije znova poslabšale stanje na terenu. Za osem najbolj izpostavljenih občin na Krasu – Koper, Sežano, Divačo, Hrpelje-Kozino, Komen, Novo Gorico, Miren-Kostanjevico in Renče-Vogrsko – je razglašena najvišja stopnja, zelo velika požarna ogroženost, saj so padavine v zadnjih tednih nezadostne in tveganje za požare izjemno visoko.

Zelo velika požarna ogroženost razglašena četrtič v 20 letih

Direktor Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je poudaril, da je razglasitev zelo velike požarne ogroženosti izjemno redek ukrep, ki ga Slovenija uporablja le v najkritičnejših razmerah. Od leta 2005 je bila najvišja stopnja razglašena le trikrat – leta 2006, 2012 in 2022, ko je Kras prizadel največji požar v zgodovini države. Današnja razglasitev je tako šele četrta v zadnjih 20 letih, kar po njegovih besedah jasno kaže na resnost letošnjih razmer. “Zelo velika požarna ogroženost je ukrep, ki ga razglasimo le, ko so razmere resnično kritične. Izkušnja iz leta 2022 nas uči, da moramo ukrepati pravočasno, saj lahko požari v nekaj urah dosežejo katastrofalne razsežnosti,” je poudaril Behin.

Trije zaporedni vročinski valovi povečujejo tveganje za požare

Behin je poudaril, da leto 2026 ne prinaša rekordnih temperatur ali ekstremno nizkih padavin, temveč kombinacijo treh zaporednih vročinskih valov, ki so trajali skoraj mesec dni, z dnevnimi temperaturami nad 35 °C. Dolgotrajna vročina, sušna vegetacija in dejstvo, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi (59 % površine), ustvarjajo izjemno velik potencial za požare, zlasti na zahodu države, kjer prevladuje submediteranska vegetacija.

V primerjavi s preteklimi leti je letošnja požarna sezona sicer manj obsežna – doslej je pogorelo 157 hektarjev, medtem ko se je v preteklih letih številka gibala med 400 in 500 hektarji. A Behin opozarja, da nas izkušnja iz leta 2022, ko je na Krasu zgorelo več kot 3.700 hektarjev, opominja, kako hitro se lahko razmere poslabšajo. Ob tem je dodal, da so razmere drugod po Evropi še bolj alarmantne – v Španiji je letos pogorelo že več kot 140.000 hektarjev

Dva večja požara že letos: Bohinj in Brestovica pri Komnu

Behin je poudaril, da Slovenija v zadnjih letih beleži med 1.000 in 1.600 požarov v naravi letno, pri čemer so skupne pogorele površine običajno med 300 in 400 hektarji. Po letu 2023 se površine posameznih požarov zmanjšujejo, kar pripisuje učinkovitejšemu delu gasilcev in uporabi letalske enote Air Tractor, vendar opozarja, da se statistika lahko hitro obrne. Letos smo že zabeležili dva večja požara – v Bohinju (42 odmetov vode) in Brestovici pri Komnu (38 odmetov, 20 hektarjev pogorišča).

Iskra lahko zaneti požar: opozorilo prebivalcem

Behin je znova izpostavil stroge omejitve v času, velike in še posebej zelo velike požarne ogroženosti. Prepovedana je uporaba odprtega ognja na prostem, v najvišji stopnji pa so prepovedana tudi vzdrževalna dela in uporaba težke mehanizacije, ki lahko že z iskro ali vročim motorjem zanetita požar. Omejitve veljajo za naravna območja – gozdove, travnike, pašnike ter 200‑metrski pas okoli njih. Občane poziva, naj ob vsakem zaznanem dimu ali ognju takoj pokličejo 112, saj se požari na suhi vegetaciji izjemno hitro razširijo. “Statistika nam kaže, da smo lahko uspešni, a hkrati nas opominja, da se lahko razmere v nekaj minutah spremenijo. V času zelo velike požarne ogroženosti je dovolj že iskra, da nastane požar, zato moramo vsi ravnati skrajno previdno,” je poudaril Behin. 

"Potrpimo teh 14 dni velikega vročinskega vala, ki se napoveduje in se odrecimo nekim aktivnostim, ki imajo lahko za določene osebe, ali pa celo mesta katastrofalne posledice in vseživljenjske rezultate," je dejal Behin. 

Foto: PU Koper požar Kras

Poleg nakupa air tractorjev v zadnjih letih se krepi tudi nakup gasilskih vozil. Izvedli so tudi sofinanciranje v programu Kras, kar pomeni dodatno sofinanciranje vozil na območju kraških občin.

Z zavodom za gozdove, kmetijstvom delajo tudi na protipožarnih presekah in vodnih virih za zajem vode. To se je leta 2022 pokazalo kot nekoliko zanemarjeno, a se je stanje v zadnjih letih znatno izboljšalo. Zgrajen je bil tudi vseslovenski center za požare v naravnem okolju.

Slovenija je veliko bolje pripravljena kot leta 2022 ali kadarkoli v preteklosti, a v določenih primerih, ko se pojavijo zelo močni vetrovi, zelo močni in intenzivni požari, pa se lahko vseeno pojavijo zelo neprijetni scenariji, je povedal Behin.

A v zadnjem letu so z air tractorji posredovali že 12-krat in noben požar se ni razvil v večji požar, je dodal in povedal, da poskušajo že na začetku narediti vse kar lahko, da omejijo požare ter zaščitijo prebivalce in gasilce.

Foto: PGD Bohinjska Bistrica Air Tractor

Slovenija ima 4 letala, namenjena gašenju, ter 8 lastnih in 3 pogodbene pilote. V celotno enoto pa je vključenih 25 ljudi, je pojasnil vodja sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka Mitja Vidmar. Aktivira jih center za obveščanje. Njihova matična baza je Brnik.

Vodo zajemajo v morju, Bohinju in Mariborskem otoku, med lokacijami za zajem vode je izpostavil še Dravograd, Brežice, Brestanico. Prav tako lahko vodo zajemajo v italijanskem morju ali v Avstriji.

Slovenija ima v primerjavi s tujino zahtevna mesta zajema vode, saj jezera niso tako prostrana kot morda ponekod v drugih državah. Za zajem vode je namreč potrebnih približno 1.000 metrov površine.

Kazni za kršitelje

Za kršitev prepovedi v času velike požarne ogroženosti je za fizične osebe zagrožena globa od 200 do 600 evrov, za pravne osebe in samostojne podjetnike pa globa v višini od 1.000 do 6.000 evrov. Če je kršitelj pravna oseba ali samostojni podjetnik, lahko poleg že omenjene globe denarno kazen od 200 do 2.000 evrov prejme tudi odgovorna oseba kršitelja. Ob tem je zagrožena tudi globa za odgovorno osebo lokalne skupnosti, če ta v obdobju velike ali zelo velike požarne ogroženosti ne organizira požarne straže ali opazovanja naravnega okolja. Globa v tem primeru znaša od 1.000 do 6.000 evrov.

dezurni@styria-media.si