"Če bo odziv socialnih partnerjev pri oblikovanju politike plač ustrezen , se bo inflacija v Sloveniji marca oziroma aprila umirila in se začela zniževati," je ob predstavitvi novembrske številke Ekonomskega ogledala napovedal v. d. direktorja Umarja Boštjan Vasle . Kot je pojasnil, lahko pričakujemo, da "se bo šok hrane izpel, rast cen nafte pa umirila" . "Za cene hrane lahko pričakujemo , da se bodo leta 2008 ustalile. Pri nafti pa so razmere tako negotove, da težko komentiram prihodnja gibanja," je povedal Vasle. Ključni dejavniki, ki lahko po njegovih besedah zajezijo rast cen, so ekonomske politike. "Tudi zdaj so te politike ostale nespremenjene, saj je politika reguliranih cen restriktivna, fiskalna politika se je spremenila na boljše, rast plač pa zaostaja za produktivnostjo," je izpostavil.

Zunanji in notranji šoki inflacije

Po Vasletovih besedah je evro k inflaciji prispeval od 0,24 do 0,25 odstotne točke. © iStockphoto

Kot je povzel, sta k dvigu inflacije v zadnjih mesecih prispevala dva zunanja šoka, in sicer cene nafte, ki so najvišje v zadnjih desetletjih, in cene hrane. Inflacija v Sloveniji je bila novembra 0,9 odstotka, medletna pa 5,7 odstotka. "K temu so največ prispevale višje cene nafte (za 0,5 odstotne točke), medtem ko se je rast cen hrane umirila," je dejal Vasle. V prvih enajstih mesecih letos so se cene dvignile v gostinskih storitvah, predvsem kot posledica uvedbe evra. Evro je po Vasletovih navedbah k inflaciji prispeval od 0,24 do 0,25 odstotne točke, ključni dejavnik pri letošnji inflaciji pa ostajajo cene hrane. "Cene hrane so v enajstih mesecih lani k inflaciji prispevale več kot trikrat manj," je razložil. Cenovna konkurenčnost se je na medletni ravni poslabšala v vsem območju evra. "Slovenija torej ni izolirana," je povedal Vasle in dodal, da so se razmere poslabšale zlasti na Irskem, v Nemčiji, Španiji, Italiji, Slovenija pa je nekje na sredini. "Spodbudnejši so rezultati glede stroškovne konkurenčnosti, kjer je Slovenija v skupini držav z najmanjšim poslabšanjem," meni Vasle.

Ugodna gospodarska rast

Kljub visoki gospodarski rasti se po Vasletovih besedah že kažejo prvi znaki umirjanja gospodarske rasti. © BOBO

Umar je ugotovil, da je bila gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju ugodna, vendar nižja kot na prehodu v letošnje leto. "Takrat je bil dosežen vrh gospodarskega cikla," je ocenil Vasle in dodal, da se bo rast tako v območju evra kot v Sloveniji postopoma umirjala. Razmeroma ugodno nadaljevanje gospodarske rasti v največjih slovenskih zunanjetrgovinskih partnericah po njegovem mnenju predstavlja dobre pogoje za slovensko gospodarstvo. Znaki umirjanja gospodarske dejavnosti se v Sloveniji kažejo v postopnem umirjanju v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu, ki pa ostaja na visoki ravni. Dinamika rasti blagovnega izvoza je bila v tretjem četrtletju pri 17 odstotkih še vedno visoka. Rast izvoza cestnih vozil močno narašča, medtem ko se pri večini drugih proizvodov kaže postopno umirjanje. Razmere na trgu dela so tudi v tretjem letošnjem četrtletju ostale ugodne. "Gospodarska rast v tem segmentu ne povzroča neravnotežij" je razložil Vasle. Celotna rast plač je višja kot lani, a letos po njegovih besedah ne bo presegla napovedane in v skladu z usmeritvami makroekonomske politike ohranja zaostajanje za eno odstotno točko za produktivnostjo. "Realna rast plač je lani dosegla 2,2 odstotka, letos pa naj bi bila 2,4-odstotna," je napovedal.